Pomembne arheje

Vstop molekularnih tehnik v odkrivanje mikrobne raznolikosti v preteklih desetletjih je vnesel izjemno dinamiko v mikrobiologijo. Prav odkritje temeljno različne organizemske skupine v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, namreč arhej (Archaea), je bilo utemeljeno z razvojem teh tehnik. Pojavijo se celo evforične napovedi, da bo poslej mogoče opustiti vse zahtevne, včasih mučno dolge laboratorijske postopke gojenja mikroorganizmov za potrebe njihove identifikacije in klasifikacije pa tudi za določanje njihove vloge v okolju. Zdaj nas pa prav arheje opozarjajo, da je bila napoved opuščanja nekaterih tradicionalnih raziskovalnih metod v mikrobiologiji, prenagljena. Za arheje je v glavnem veljalo, da so pretežni prebivalci ekstremnih okolij, vendar se v najnovejšem času prebujajo opozorila, da so morda tudi pomembno prisotne v manj nenavadnih okoljih. Dokazovanje njihovih molekulskih sledov v oceanski in sladki vodi ter v tleh je napovedovalo njihovo umeščenost tudi v bistvenih globalnih okolijskih dogajanjih. Nedavna uspešna gojitev morskih arhejskih mikrobov, ki je uspela profesorju Stahlu in sodelavcem na Woods Hole Oceanographic Institution v ZDA dokazuje prav to. Kot pravi David Stahl, sicer profesor na univerzi Washington : »Podatki iz številnih negojitvenih, molekularnih poskusov so nam vzbudili sum, da so določene arheje pomembno udeležene v kroženju ogljika v morju. In uspešna gojitev v laboratoriju nam je to zdaj potrdila.« Arheje, zdaj začasno poimenovane Nitrosopumilus maritimus, znajo oksidirati amoniak za svoje energetske potrebe in za rast izkoriščati ogljikov dioksid.