29 oktober, 2010

Virusni velikani

Pred leti so pri sladkovodni amebi odkrili okužbo z virusnim velikanom, ki je imel v DNK genomu preko milijon baznih parov. Virus so uvrstili v skupino t. i. mimivirusov. Zdaj so podoben gigantski virus odkrili pri morskem enoceličarju Cafeteria roenbergensis. Virus, zaenkrat imenovan CroV, ima linearen DNK genom velik 700.00 baznih parov (700kb), kodira okoli 550 beljakovin in ima na koncih DNK molekule ponovljene sekvence, ki spominjajo na telomere evkariontskih celic.

27 oktober, 2010

Video o metagenomu prebavil

Leta 2010 pričakujejo, da bo zaključen eden od trenutnih genomskih megaprojektov – projekt humanega metagenoma. V igri je preučevanje genomov bakterij, ki naseljujejo našo prebavno cev in predstavljajo 99% genov, ki jih najdemo na/v našem telesu. O tem pripoveduje video na YouTube kanalu MetaHIT

19 oktober, 2010

Ogroženi netopirji

V ZDA zapirajo podzemne jame, da bi omejili širjenje bolezni, ki desetka netopirje, poročajo na Wired Science blogu. Sindrom belih smrčkov, ki ga povzroča gliva Geomyces destructans je v zadnjih petih letih pokončal najmanj milijon netopirjev in ogroža obstoj nekaterih netopirskih vrst.

16 oktober, 2010

O upravljanju z mikrobnimi viri

Na povabilo SFAM je prof. dr. W. Verstraete iz Univerze v Ghentu predstavil v izjemnem predavanju “Upravljanje z mikrobnimi viri”. Nastop nas brez dvoma prevzame in lahko ga brez pretiravanja označimo kar za  “visoko pesem mikrobnih skupnosti”. Ogled video klipa vas bo zadovoljil večkratno: narejen je v simpatični tehnodidaktični obliki, ko skoraj občutimo, da smo del avditorija, predavatelj nas oskrbi z množico bibliografskih virov za kasnejši poglobljen študij posameznih tematik in dobili boste obilo teoretičnih ter praktičnih informacij in spodbud na obsežnem področju okoljske mikrobne biotehnologije. Spoštovani kolegi, spoštovani študenti: vzemite si uro časa, ne bo vam žal, prof. Verstraete ve o čem govori in je prepričljiv.    

15 oktober, 2010

Izkoreninjena goveja kuga

15. oktobra letos je generalni direktor FAO razglasil uspešen zaključek programa globalnega izkoreninjenja goveje kuge (Global Rinderpest Eradication Programme's - GREP), ki so ga pričeli v letu 1994. S tem je izkoreninjena druga virusna bolezen v zgodovini medicinskih ved, potem ko so bile zatrte črne koze pri človeku leta 1980.  

14 oktober, 2010

Najdaljši genom ima rastlina

Raziskovalci laboratorija Jodrell iz sestave ustanove Kew, kraljevski botanični vrtovi, so odkrili pri rastlini Paris japonica, redki rastlini iz Japonske, dosedaj najdaljši genom. Kot največji genom je doslej veljal tisti pri ribi pljučarici Protopterus aethiopicus  s ca. 130 milijardami baznih parov. Spomnimo se, da je človekov genom dolg okoli 3 milijarde baznih parov, rastlina Paris j. pa ima genom dolg okoli 150 milijard baznih parov.

Vendar pa pravi dr. Nick Lane iz Oddelka za genetiko, evolucijo in okolje na londonskem University College, da ni nujno, da bo ta rekordni podatek veljal dolgo, saj je prav mogoče, da bi pri kakšni amebi našli še obsežnejši genom. No, če pogledamo v Wikipedio, tam podatek dejansko že najdemo (Polychaos dubium). Torej bi za novico iz Jodrella morali pravzaprav opozoriti, da govori o večceličnih organizmih

13 oktober, 2010

VHM

Virusne hemoragične mrzlice (VHM) so obolenja z razponom kliničnih slik od blagih do hudih, med zadnjimi se nekateri izbruhi lahko končajo s smrtjo pretežnega števila obolelih (npr. pri Eboli). Nedavni prispevek v reviji Wired “Lassa fever: Coming to an airport near you” nas prepričljivo opozori, da ob sicer prevladujoči pojavnosti teh obolenj v za nas eksotičnih področjih, sodoben, predvsem zračni transport, lahko to realnost dramatično primakne v naše bližnje okolje. Vredno branja in razmisleka.

10 oktober, 2010

Bakterije proti virusu denge

V naslednjem letu bodo v Avstraliji in Vietnamu naselili v naravno okolje komarje, okužene z bakterijo Wolbachia. Takšni komarji so v manjši meri sposobni prenašati virus mrzlice denga, imajo pa tudi pol krajšo življenjsko dobo, kar dodatno omejuje raznos denge, saj virus prenašajo le starejši insekti. Bakterija Wolbachia se prenaša na potomce preko jajčec okuženih samic, okužene prenašalke pa se hitro uveljavljajo v populaciji saj imajo selekcijsko prednost, ker le one se lahko parijo z okuženimi samci, medtem ko se neokužene samice ne morejo.

Je odkrit vzrok CCD?

Morda so raziskovalci na dobri poti, da pojasnijo ozadje skrivnostnega sindroma propadanja čebeljih družin (angl. Colony Collapse Disorder - CCD). Odkrili so namreč kombinacijo virusa in glive, katerih patogeneza bi morda lahko pojasnila nadlego, ki resno prizadeva svetovno čebelarstvo.

Vakcinacija nosečnic

Nedvomno vzpodbudna novica za nosečnice: otroci mater, ki so bile v času nosečnosti vakcinirane proti gripi, imajo skoraj 40% manjšo verjetnost hospitalizacij zaradi gripoznih obolenj, ugotavljajo raziskovalci J.H.B. School of Public Health iz Baltimora.

04 oktober, 2010

O arhejah

Skupina organizmov z imenom arheje (Archaea) si v naših učbenikih biologije le stežka utira pot do priznanja samostojne taksonomske kategorije (domene) v biološkem razvrščanju in poimenovanju. Da temu ni tako samo pri nas, lahko preberemo tudi v nedavnem prispevku D. Mungerja v reviji Seed. In na nekatera novejša presenetljiva spoznanja o biologiji te nenavadne organizemske skupine nas tudi opozori avtor.

01 oktober, 2010

Brada - riziko

Na svoja stara mikrobiološka leta sem moral zvedeti, da sem s svojo brado rizičen :-) za svojo okolico: članek v Appl Environ Microbiol. Vidim pa, da je bil ta raziskovalni prispevek nagrajen z letošnjo IG Nobelovo nagrado za področje javnega zdravstva. Sicer pa zabavajte se in uživajte ob še nekaterih nagradah revije AIR.