Malarija zahteva letno več kot milijon žrtev, zato seveda svet pozorno prisluhne vsaki novici, ki obeta omejevanje te grožnje. V poskusih na miškah so nedavno dokazali učinkovit vpliv na reprodukcijo parazita Plasmodium falciparum s sintetičnim zdravilom XC11. Nova učinkovina bi seveda v pogojih, ko dosedanje zdravljenje npr. s klorokvinom zaradi vse večje odpornosti povzročitelja nanj postaja vse manj uspešno, bila dragocena obogatitev arzenala sredstev proti malariji.
Nedavno je skupina raziskovalcev iz projektne skupine Joint Genome Institute (DOE JGI) v okviru genomskega projekta, ki ga financira U.S. Department of Energy odkrila presenetljivo sožitje morskega črva Olavius algarvensis z njegovimi mikrobnimi partnerji. Črva, ki nima lastnega prebavnega trakta in tudi sistema izločal ne potrebuje, oskrbujejo z energijo mikroorganizmi, ki jih nosi v sebi, v zameno za uslugo ker jih transportira v okolju sedimentov, bogatih z mikrobno uporabnimi hranili. Hranila prestopajo v telo črva perfuzijsko in odpadni produkti ga zapuščajo na enak način.
Iskanje vakcinalne zaščite proti kugi - povzročitelj je bakterija Yersinia pestis - je slej kot prej aktualno, najprej zaradi še vedno nekaj tisoč smrtnih žrtev, ki jih letno preštejejo v svetu pa tudi zaradi akutne nevarnosti zlorabe povzročitelja v bioteroristične namene. Y. pestis je zoprn patogeni organizem, ker se v telesu gostitelja uspe učinkovito umikati imunski obrambi. Pogosto uspe gostitelja, zahvaljujoč svojemu potuhnjenemu skrivaštvu, pokončati prej preden ta uspe vzpostavi učinkovito imunsko zaščito.
Na nemški univerzi v Muenstru so v skupini prof. Steinbüchela gensko spremenili sev bakterije Escherichia coli z dvema genoma bakterije Zymomonas mobilis tako, da GSO lahko iz sladkorja proizvaja alkohol, razen tega pa so s tretjim genom iz bakterije Acinetobacter baylyi spremenili E. coli tako, da so ji omogočili reakcijo alkohola z rastlinskim oljem. Pridobljenemu maščobno kislinskemu nadomestku nafte so nadeli ime "microdiesel". Rešitev obeta konvencionalno (kemijsko) metodo priprave biodizelskega goriva preoblikovati v precej bolj okolju prijazno tehnologijo.
Po podatkih, ki sem jih uspel zbrati do sedaj menim, da je biodizel slepa veja, saj kot 1) zahteva več vložene energije na enoto proizvedene in 2) gojenje rastlin zahteva tudi gnojila in pesticide, herbicide, ki pa imajo tudi svoj davek na okolje.
OdgovoriIzbriši