06 september, 2006

Biološka kontrola plevelov

Ameriško fitopatološko društvo (American Phytopathological Society - APS) napoveduje, da so lahko izbrani rastlinski patogeni mikroorganizmi (r.p.m.) uspešno in okolju prijazno sredstvo za nadzor plevela v rastlinski proizvodnji. Na voljo sta dva ključna pristopa: (1) klasična biološka kontrola kjer uporabljamo za zatiranje plevela r.p.m. prenesene iz drugega okolja ob minimalnem vpletanju tehnoloških posegov in (2) postopek z bioherbicidi, kjer dosežemo s ciljanim namnoževanjem in intenzivno aplikacijo r.p.m. pospešen propad plevela.

5 komentarjev:

  1. Jah...tu se pomojem ponovno pojavlja večno vprašanje kako se bo odzvala (potrošniška) javnost. Bodo ljudje še hoteli jesti zelenjavo ali sadje, ki je bilo škropljeno z nekimi mikroorganizmi?

    Po mojem mnenju je tak pristop kvečjemu boljši saj se mi vendarle zdi, da so potencialni škodljivi učinki na okolje ali na človeka z uporabo mikroorganizmov kot zatiralcev plevela (ki so tako ali tako del narave), manjši kot z uporabo nekih močnih kemičnih škropiv (ki niso del narave, ampak smo jih pogruntali ljudje sami).
    A potrebna je previdnost...upraba takih pripravkov bi vnašala na neko omejeno okolje (polje) veliko višje koncentracije teh mikroorganizmov kot sicer. To običajno ni dobro...upajmo le, da se nam ne zgodi še kakšna "rastlinska nora krva" :)
    Bomo videli...

    LP, R. coccus

    OdgovoriIzbriši
  2. Ops...tipkarska napaka:
    "rastlinska nora krava"
    sm hotu rect ):

    OdgovoriIzbriši
  3. Na koncu je vse stvar marketinga! Gorgonzola je tudi polna 'plemenite' plesni in je stvar specialiteta. ;)

    Jaz vidim hujsi problem v tem, da sedaj bomo poleg bio predelave imeli bio skropivo, bio pesticide, bio herbicide... Vse bo bio.

    Previdnost pa nikoli ni odvec. Ne pri kemicnih, ne pri 'bio' skropivih. Vse take stvari bi morali prodajati na recept in precej po predpisih, od umentih gnojil in skropiv naprej. Tako bi lahko precej bolje kontrolirali porabo in distribucijo teh zadev.

    OdgovoriIzbriši
  4. Poskusi s fitopatogenimi glivami kot potencialnimi bioherbicidi potekajo že nekaj desetletij. Ameriška vlada na primer intenzivno išče seve gliv, s katerimi bi lahko tarčno uničevali določene "kulturne" rastline, npr. polja konoplje ali pa maka, hkrati pa tudi mehanizme, s katerimi bi zavarovali svoje poljščine pred napadi bioteroristov.

    Aktualno je tudi testiranje raznih entomopatogenih gliv, s katerimi želijo omejiti področje obolelosti za malarijo.

    Vsaka stvar ima seveda svoje prednosti in slabosti. Po mojem mnenju je tak pristop boljši, kot pa uporaba pesticidov, ki škodljivo vplivajo tako na človeka, kakor tudi na njegovo okolje.

    Pesticidi in vsi ostali "cidi" na recept se sliši super, vendar lahko pričakujemo, da bo stvar vodila do podobne situacije, ki je bila v Sloveniji razkrinkana pred leti. Lastniki živali so namreč raje kupovali cenejše antibiotike na Madžarskem (in se zraven vsega igrali še diagnostike!), kot pa da bi v Sloveniji plačali pregled pri veterinarju in predpisana zdravila.

    Nisem ravno prepričan, da bi se javnost tako negativno odzvala na uporabo bioloških kontrolnih agensov, kot pa na uporabo bakterij v prehrambeni industriji.

    OdgovoriIzbriši
  5. Bolj kot bomo nalagali svoje prispevke na tehtnico, da nam koristi, prej se bo porušila cela tehtnica.

    OdgovoriIzbriši