Prebavni mikrobiom vse bolj razburja

Mikrobna skupnost prebavil (zanjo se v zadnjem času v navezavi na molekularne metode njenega določanja uveljavlja pojem »mikrobiom«) postaja vse aktualnejši objekt raziskovanja, zahvaljujoč vedno novim vplivom, ki jih raziskovalci povezujejo z njo. Skupina na Univerzi v Readingu pod vodstvom prof. Glenna Gibsona npr. že nekaj let poskuša s spreminjanjem črevesne mikrobne združbe izboljšati zdravje avtistov za katere je znano, da njihovo stanje spremljajo pogoste prebavne motnje. Žal so nedavni klinični preskus morali predčasno prekiniti, vendar ne zaradi neučinkovitosti zdravljenja s probiotskim dodatkom ampak, nasprotno, zaradi tako značilnih pozitivnih učinkov v preskusni skupini, da starši otrok, ki bi naj po testnem protokolu v nadaljevanju raziskave prešli na dodajanje placeba, niso želeli preskusa nadaljevati. Profesor Gibson seveda načrtuje ponovitev preskusa.

Še več pozornosti je zbudilo več nedavnih objav iz skupine prof. J. I. Gordona, ki opozarjajo da določene mikrobne skupine črevesnega mikrobioma lahko pomembno vplivajo na telesno težo gostitelja oz. so udeležen dejavnik pri debelosti; ugotovitev, ki so jo najprej ugotovili pri preskusnih živali (>1; >2), zdaj pa potrdili tudi pri ljudeh ( >1; >2; >3).

Rezultati, ki presegajo doslej pričakovane, omogočajo napovedi, da bi z načrtnim poseganjem v prebavno mikrobno združbo, ko jo bomo bolje poznali, z dodajanjem ustreznih mikroorganizmov (probiotikov) ali z izboljšanjem pogojev za njihovo uveljavitev v prebavnem traktu (s prebiotiki) dosegli morebitne učinke v preventivi različnih presnovnih obolenj, tudi npr. pri sladkorni bolezni oz. v lajšanju težav pri kroničnih sistemskih obolenjih.