Bakterije za zasneževanje

Spletna stran Sciencentral News objavlja ugotovitve Virginije Walker iz kanadske Queen's University, da bo z bakterijo, ki jo je odkrila, morda mogoče v prihodnje izboljšati postopke priprave umetnega snega. Če upoštevamo izkušnje z letošnjo zimo, bi bili žičničarji tega najbrž zelo veseli.

H5N1 pri mačkah

Po reviji New Scientist povzemam to novico:
"Ptičja gripa ni izginila. Nedavno odkritje, da je virus ptičje gripe H5N1 močno razširjen med mačkami na različnih koncih Indonezije, opozarja na nevarnost, da bi nevarni virus ob mutaciji veliko lažje ogrozil tudi človeka."

Kot lahko preberemo v CDC članku, naj bi bil virus H5N1 veliko bolj patogen za felide (zool.: družina mačk) kot drugi virusi infleunce. 

Navdušen sem...

Tako kot sem včasih dnevno "skočil" vsaj na Open Access News pa na KeBio3 in Hapax Legomena, kadarkoli sta se pojavila z novim postom, zdaj dnevno nestrpno odpiram tudi Nove biologije, izjemen blog kolege prof. Dolinarja. Naj se mu "črnilo nikoli ne posuši"! Mikrobiologi in vsi drugi zasvojenci z vedami o življenju, obisk velja!     

Znanstveni YouTube

V novi raziskovalni e-reviji, o kateri pišem tudi v LiLoLe, Journal of Visualized Experiment (JoVE), je ena od rubrik namenjena tudi video predstavitvam v mikrobiologiji.

Activia tudi v ZDA

Activia probiotični jogurti so v Evropi dobro uveljavljeni in priljubljeni. Zdaj so si ime naredili tudi v ZDA, kot poroča NewYork Times (za branje njihovih člankov se morate prijaviti, a je registracija brezplačna). Activia je v letu dni, kar je na ameriškem trgu, že iztržila več kot 100 milijonov US$.

Vabilo na iGEM2007

O odmevni zmagi slovenskih študentov na prestižnem tekmovanju iz sintezne biologije iGEM2006 sem pisal >tukaj in >tukaj. Zdaj so se mentorji zmagovalne skupine iz Kemijskega inštituta odločili, da bodo tudi letos oblikovali tekmovalno skupino in vabijo študente iz področij ved o življenju, naravoslovja in tehnike, da se prijavijo na izbor. Vse o vabilu najdete na spletnem naslovu iGEM2006.

Nadležni nahod

Zdaj pozimi pogosto izrečemo stavek, da traja zdravljen nahod štirinajst dni, nezdravljen pa dva tedna. In da taka infekcija praviloma ima svoj konec, skušajo zdaj razkriti raziskovalci v skupini Lun O. Liu-ja na inštitutu Johns Hopkins. In ugotovili so, da ima pri tem pomembno vlogo poseben protein z imenom Carabin, ki ga po vdoru virusa izdelujejo specializirane bele krvničke.

Ko torej ob prehladu virus vdre v gostiteljske celice, si jih podredi tako, da postanejo prave virusne tovarne, ki izdelujejo nove in nove virusne delčke. Na to bele krvničke imunskega sistema sprožajo različne mehanizme za obvladovanje infekcije, s posebnimi snovmi npr. ubijajo okužene celice istočasno pa v funkcijo "prižigajo" tudi različne gene za pomoč obrambi. Ko so Liu in sodelavci ob tem dodajali celicam tudi novoodkrito beljakovino Carabin so ugotovili, da ta v marsičem ustavlja prižiganje delovanja genov, torej omejuje imunski odgovor. Kot bi imeli opravka s časovnim stikalom, ki po določenem času ustavi imunsko odzivanje. In ob tem so ugotovili, da so virusi sprožilci imunskega odgovora pa tudi dejavnik, ki sproža sintezo Carabina. Gre torej za povezan način sprožanja in omejevanja obrambne reakcije. In če je tako, vidijo raziskovalci v Carabinu tudi morebitno možnost za ustavljanje nezaželenih imunskih odgovorov, kot ga srečamo npr. pri zavračanju organskih transplantatov.

Imunska vzpodbuda

Načini delovanja imunskih adjuvansov, snovi, ki v povezavi z antigenom spodbudijo imunski odziv nanj, še vedno niso povsem jasni. Vendarle pa je veliko tega, kar danes vemo o tem, predstavljeno v zares odličnem sestavku izpod peresa Kate Travis, objavljenem v The Scientistu.

Cafe Scientifique

V okviru tradicionalnih prireditev Cafe Scientifique, ki jih organizira slovenski British Council, bomo v torek, 30. januarja ob 18.00 lahko prisluhnili predavanju dr. Mary N. Heneghan iz School of Biological Sciences, Univerza Bristol in dr. Jožeta Brzina iz IJS Ljubljana na temo "Glive, pozabljeno kraljestvo?". Moderator: dr Robert Monro, direktor British Council Slovenia.

DMOZ je zopet aktiven

Kot je bilo že omenjeno tudi drugje v naši blogosferi, je zdaj internetni direktorij DMOZ, ki ga pripravljajo uporabniki spleta in je v zadnjem delu lanskega leta imel težave, zdaj znova funkcionalen. Za mikrobiologijo pomembne naslove najdete >tukaj.

Preskus znanja

Ali bi radi preverili svoje znanje v mikrobiologiji. Lahko si sestavite lasten spisek vprašanj, poljubne dolžine in z različnimi vsebinskimi poudarki. Zelo primerno za utrjevanje samozavesti pred zaresnim izpitom! Splet najdete >tukaj.

Imunska neodzivnost

Že leta si raziskovalci razbijajo glavo, čemu v nekaterih tkivih, ki so v stalnem kontaktu z mikroorganizmi, vendarle ne pride do intenzivenga odziva gostitelja nanje. Tak je npr. prebavni trakt, bogato naseljen z mikrobno združbo, ki pomaga pri razgradnji črevesne vsebine, torej hrane. Prisotni mikrobi bi bili pričakovan izziv za sprožanje imnuskega odziva. Morda so zdaj, tako poroča Science Daily, bliže odgovoru, ko so raziskovalci na Dana-Farber Cancer Institute odkrili vrsto limfnih celic, ki imunskemu sistemu "naročajo" neodzivnost na imunogene signale. Ugotovitev bo lahko zanimivo usmerjala raziskave v boljše razumevanje ekologije prebavnega trakta npr. pri uporabi probiotikov, pomembno pa bi lahko pomagala tudi razjasnitvi dogajanja v avtoimunskem odzivu.

Hitri virusni detektor

Kot lahko preberemo v e-reviji Technology Review so raziskovalci na nizozemski univerzi Twente razvili zelo občutljiv senzorski element, ki bi ga bilo mogoče vgraditi v priročno napravo za hitro ugotavljanje (morda v minutah) prisotnosti virusov, npr. pri izbruhih SARSa ali ptičje gripe.

O bioinformatiki

Tokrat bom segel po nekoliko starejšem zapisu v blogu {bio,medical} informatics iz lanskega 21. junija na temo bioinfomatike. Dober uvod v snov ponuja vodilna misel tega bloga (orig. cit. iz Bioinformatics in the 21st century):

“Bioinformatics will be at the core of biology in the 21st century. In fields ranging from structural biology to genomics to biomedical imaging, ready access to data and analytical tools are fundamentally changing the way investigators in the life sciences conduct research and approach problems. Complex, computationally intensive biological problems are now being addressed and promise to significantly advance our understanding of biology and medicine. No biological discipline will be unaffected by these technological breakthroughs.”

In zdaj tisto kar je pritegnilo mojo pozornost v omenjenem postu. Namreč način, kako okolje, ki se zaveda pomena nekega aktualnega novega področja, vzpodbuja njegov razvoj. Znova gre za citat, tokrat iz revije e-Prerie, ki ga bom skušal prevesti:

"Univerza Illinois iz Chicaga (UIC) je trenutno edina učna ustanova v državi (mišljen je Illinois, op. FVN), ki ima akreditiran učni program v bioinfomatiki. UIC ponuja program bioinfomatike pod imenom BiTmaP v vrednosti 12 kreditnih točk. BiTmaP je javni program, ki ga podpira ameriško ministrstvo za delo (U.S. Department of Labor) v višini $3 milijonov dolarjev kot dotacijo Chicago Technology Park-u. Program so oblikovali z željo zapolniti vrzel med nezaposlenimi ali neustrezno zaposlenimi strokovnjaki v informacijski tehnologiji in živahno razvijajočo se skupnostjo v vedah o življenju."

Nov blog v biologijah

To prijetno in vzpodbudno novico moram hitro razširiti med svojim bralstvom, v kolikor je niste že sami odkrili. Slovensko blogosfero, natančneje slovensko strokovno blogosfero je obogatil nov blog z naslovom Nove biologije. Avtorja mi ni treba predstavljati, najprej ker je že na svojem blogu odločno stopil iz anonimnosti razen tega pa je v strokovnih krogih dobro znan: prof. dr. Marko Dolinar. Njegov blog vas bo tudi napotil do nekaterih virov, ki ga predstavljajo na zanimiv način.

Marko, dobrodošel v blogosferi!

Hitro odkrivanje bakterij

Mikrobiološka analitika si morda lahko kmalu obeta izredno pospešitev odkrivanja bakterij v različnih materialih in v zraku. Postopek bo uporaben npr. za dokazovanje prisotnosti patogenih mikroorganizmov v živilih in za odkrivanje namernega sproščanja bioloških bojnih sredstev. Tehnika z oznako DESI (angl.: Desorption Electrospray Ionization) temelji na masni spektroskopiji, kjer pa ni več potrebna dolgotrajnejša priprava vzorca, ki je sicer značilna za odkrivanje bakterij z masnim spektrometrom in daje rezultat v manj kot minuti. Prof. Graham Cooks iz Univerze Purdue v ameriški zvezni državi Indiana, ki razvija metodo, zagotavlja, da je mogoče ugotoviti bakterijsko prisotnost in pripadnost v nanogramskem velikostnem redu (milijardni del grama) pri čemer je natančnost pri ugotavljanju pripadnosti zagotovljena do ravni mikrobne podvrste. Identifikacija temelji na prepoznavni specifične sestave bakterijskih maščobnih kislin. Za hitro odkrivanje bakterijske kontaminacije na terenu razvijajo tudi majhno, prenosno analitsko napravo.

Odpornost proti BSE

Mednarodni skupini ameriških in japonskih raziskovalcev je uspelo s tehnologijo izbijanja gena odgovornega za proizvodnjo prionskih beljakovin "ustvariti" kravo oz. kar ducat takih živali, ki bi naj bile odporne proti bovini spongiformni encefalopatiji (BSE), (v pogovornem jeziku je bolj znana kot bolezen norih krav). Na dokončno potrditev pričakovanega rezultata bo treba seveda še nekaj časa počakati, vendar prva preveritev z izpostavljanjem možganskega tkiva odpornih živali "slabim" prionom v laboratoriju, daje raziskovalcem prav.

Dawkins znova v ofenzivi

Ker ravnokar prebiram najnovejšo knjigo Richarda Dawkinsa "The God Delusion", sem tudi pobrskal po spletu za podatki o avtorju in za odmevi na knjigo. Veliko tega je najti v različnih povezavah, ki jih ponuja ne najbolj ažuren splet katedre na Univerzi Oxford, kjer Dawkins predava, zato je bolje "stopiti" v spletišče Richarda Dawkinsa, preko katerega lahko nato prebrskate njegov uradni osebni splet Richard Dawkins.net, ali pa skočite na splet njegove Fundacije za razum in znanost. Zlasti na osebnem spletu boste v arhivu našli števile video klipe z zanimivimi predavanji na teme evolucijske biologije, sebičnega gena, etike in ateizma.

Knjiga The God Delusion je seveda sprožila številne odmeve v javnosti, zlasti med gnostiki in agnostiki in morda so odzivi za spoznanje živahnejši kot na nekatere njegove prejšnje knjige. Slišati je, da knjigo že prevajajo v slovenščino, čeprav je seveda zaradi njegove briljantne zgovornosti tudi branje v angleščini enkraten doživljaj in izziv. R. Dawkins je vendarle v vrhu najbolj branih živečih avtorjev znanstvene publicistike.

FDA: O.K. za živila iz kloniranih živali

Po portalu Med Over Net povzemam tole novico: Ameriška Administracija za nadzor nad hrano in zdravili (FDA), zvezna agencija, ki je zadolžena za varnost izdelkov, ki pridejo na trg, bo v kratkem sprejela pomembno odločitev o tem, ali se bosta mleko in meso kloniranih živali znašla na ameriških mizah: >več o tem.

Vpliv ehinaceje na črevesni mikrobni ekosistem

Rastlinski ekstrakt iz ameriškega slamnika - ehinaceje (Echinacea purpurea), ki je v uporabi za zdravljenje prehladnih obolenj, delovanje pa naj bi bilo povezano z vzpodbujanjem imunskega odziva, naj bi imel vpliv tudi na mikrobno poselitev prebavnega trakta. Raziskovalca iz Univerze Arkansas, J.C. Foote in L. Hill, sta ugotovila povečanje mikrobnega števila v prebavilih odraslih zdravih oseb po desetdnevnem jemanju rastlinskega ekstrakta ehinaceje. V svojem raziskovalnem poročilu, ki je izšlo v reviji Journal of Clinical Pharmacy and Therapeutics, raziskovalca opozarjata na potrebo po obsežnejših raziskavah o učinkih tega pojava, saj sta ugotovila pomik tudi v skupini mikrooorganizmov, ki imajo lahko neugodne učinke v prebavilih.