31 januar, 2007

Bakterije za zasneževanje

Spletna stran Sciencentral News objavlja ugotovitve Virginije Walker iz kanadske Queen's University, da bo z bakterijo, ki jo je odkrila, morda mogoče v prihodnje izboljšati postopke priprave umetnega snega. Če upoštevamo izkušnje z letošnjo zimo, bi bili žičničarji tega najbrž zelo veseli.

5 komentarjev:

  1. Hoj...
    Ja, se strinjam...naši žičničarji bi bili zelo veseli...

    Vendar bi rad povedal nekaj drugega...
    Pred časom sem gledal eno dokumentarno oddajo na Discovery o novih načinih uporabe bakterij...zelo se mi je zdel zanimiv en rod za katerega pa se žal ne spomnem imena. Namreč: gre za bakterije s katerimi restavrirajo stare kipe, fasade, mostove,...
    S suspenzijo z bakterijami preprosto našpricajo kip (ki je razpokan) in potem en teden 2X dnevno špricajo še substrat. Te bakterije metabolizirajo in se množijo pri čemer je en od stranskih produktov menda nekaj zelo podobnega apnencu. Na ta način se zapolnijo vse razpoke.

    Prebrisano kaj...

    LP, R. coccus

    OdgovoriIzbriši
  2. Ni zasneževanje, bi pa lhko imelo večji vpliv :-)

    http://abclocal.go.com/ktrk/story?section=sci_tech&id=4983691

    OdgovoriIzbriši
  3. @rokuscoccus: postopek, ki ga omenjate je obdelan tudi v tej novički: http://www.asm.org/microbe/index.asp?bid=18345

    @aljosa: omenjena tema je tudi zelo "vroča" in se je bom ob priliki tudi lotil v tem blogu (bila pa je že omenjena).

    OdgovoriIzbriši
  4. Zasneževanje je katastrofa za lokalne vodne vire. Predstavljajte si, da ste ličinka ene vrbnice, pa vam kar na enkrat jezero izgine.

    OdgovoriIzbriši
  5. Novica seveda ne priporoča določene tehnologije, želi zgolj predstaviti morebitno drugačno možnost. Kako bo pa mogoče na obsežnih, od turizma odvisnih področjih, v pogojih klimatskih sprememb zajeziti željo po ustvarjanju snežnih poligonov, je drugo vprašanje. Ne poznam sicer natančno tehnologije, zdi se mi pa, da uporabljajo pri pripravi snega tudi kemijske dodatke. Če bi te lahko nadomestila mikrobna biotehnološka rešitev in če bi tak pristop tudi zmanjšal porabo energije, to najbrž ni več zanemarljiv podatek. Gre seveda za nadomeščanje večjega zla z manjšim.

    OdgovoriIzbriši