Vsi poznamo eksperiment s katerim sta Stanley Miller in Harold Urey iz Univerze v Chicagu leta 1953 želela ponoviti dogodke na zgodnji Zemlji, ki naj bi vodili v nastanek življenja. V stekleni bučki z izbrano plinsko mešanico nad tekočino sta s sprožanjem električnega iskrenja skušala pričarati pogoje podobne ozračju v katerem naj bi nevihtne strele omogočile sintezo kompleksnih kemijskih spojin. Manj pa vemo, da je sicer v eksperimentu v katerem sta uporabila metansko amonijsko mešanico res v pridobljeni prajuhi bilo mogoče dokazati obilo aminokislin, ki so potrebne za gradnjo beljakovin, da pa so jima poskus oporekali, ker naj bi izbrana plinska mešanica ne ustrezala dejanski sestavi plinov v zgodnji zemeljski atmosfere. Miller je nato poskus ponovil leta 1983 z mešanico ogljikovega dioksida in dušika, kar naj bi bil pravi posnetek takratne atmosfere in v poskusu je res nastala komaj kakšna aminokislina, kar je seveda ovrglo prvotno tezo. Zdaj Millerjev učenec Jeffrey Bada iz Inštituta Scripps v kalifornijskem mestu La Jolla skuša z novimi podatki potrditi pravilnost razmišljanja svojih predhodnikov. Bada je predpostavil, da so v spodletelem eksperimentu nastajali nitriti, ki razgradijo aminokisline takoj po nastanku. Ker pa naj bi na prvotni Zemlji bili prisotni tudi železo in karbonatni minerali, ti lahko nevtralizirajo nitrite in kisline. V izhodiščni juhi je Bada ustrezno razširil nabor komponent, ponovil Miller-Ureyjevo razelektritev in dobil juho bogato z aminokislinami. Novi podatki seveda odpirajo nova ugibanja in tudi nove pomisleke, kljub temu pa je predstavitev Badovih rezultatov na nedavni letni konferenci Ameriškega kemijskega društva zbudila veliko pozornosti in odobravanja.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar