Žalujem…

Danes smo na zadnji poti pospremili tragično preminulega mikrobiologa dr. Tomaža Koprivnjaka.

Stroški razvoja zdravil

V zadnji tednih, tudi v zvezi s protesti proti sporazumu ACTA in ob razpravah o avtorskih oz. patentnih pravicah, je bilo v javnosti pogosto slišati kritike proti neusmiljeno visokim cenam in profitom, ki jih dosegajo farmacevtske firme po svetu. Brez ambicije, da bi jih zagovarjal pa bi vendarle priporočil v branje članek v reviji Forbes o stroških razvoja novih zdravil, ki dosežejo tržišče. Novinarji revije so obdelali podatke za 12 večjih svetovnih proizvajalcev (ki so predvsem izdelovalci t.i. bioloških zdravil) v zadnjih 14 letih in ugotavljajo, da segajo ocene stroškov razvoja posameznega zdravil od štirih do skoraj dvanajst milijard US$. Do teh presenetljivih številk, ki močno odstopajo od tistih, ki smo jih doslej lahko prebirali v medijih, pridemo seveda če prištejemo tudi stroški neuspešnega razvoja, saj velja groba ocena da od desetih zdravil, ki jih sprejmejo v testiranje, doseže trg le eno.

Mikrobiom Zemlje

Na nedavnem letnem srečanju Ameriškega združenja za napredek znanosti (American Association for the Advancement of Science – AAAS) je bil opazen del obravnave namenjen preučevanju zemeljskega mikrobioma, kot lahko preberemo v blogu Cosmic Log v zapisu Scientists map the world’s microbes izpod peresa Alana Boyla. Zlasti so markantni nekateri številčni podatki o mikrobni biomasi našega okolja.

Razprave o ptičji gripi še burijo duha

Nabor živahnih razprav, ki jih je sprožilo dogajanje okoli poskusov z manipuliranim virusom ptičje gripe H5N1, ki sem jih nedavno omenil >tukaj  in ki jih je v dveh odličnih zapisih v blogu prestavil kolega dr. Dolinar ( >1  in >2  ) in o katerih je govorila tudi kolegica dr. Avšič-Županc na Valu 202 , so nedavno »obogatile« razprave vidnih svetovnih virologov o tem, kako nevaren je pravzaprav virus H5N1. Pregledu tega dogajanja se je poglobljeno posvetila znanstvena novinarka Helen Branswell v zadnji številki revije Scientific American. Ta drugi “šopek” vprašanj zadeva namreč patogenost oz. virulenco samega virusa. Potem, ko v večini razprav najdemo podatek, da gre za virus, ki se sicer ne prenaša s kapljičnim prenosom in torej ta viroza ni posebno nalezljiva, je virus močno patogen, saj so avtorji navajali smrtnost okuženih, ki dosega skoraj 60%. In v to številko so se obregnili nekateri ugledni virologi s trditvijo, da pravzaprav ne gre za presojo virulence seva, ampak za nedorečenost zdravstvene statistike. Ni namreč nedvoumnih podatkov, kolikšen je dejanski obseg prenosa virusa na ljudi brez izraženega izbruha bolezni. Nekaj študij o preverjanju serološke slike med prebivalstvom, ki je verjetno prišlo v stik z virusom H5N1, ni zelo prepričljivih zaradi majhnega števila zajetih podatkov, kaže pa vendarle, da sicer v omejenem številu serološko pozitivno reagirajo tudi ljudje, ki niso gripozno zboleli. Virologa Palese in Racaniello, predvsem s ciljem zagovora sprostitve člankov Yoshihire Kawaoke in Rona Fouchiera, pravita, da je mogoče predpostaviti, da so podatki o fatalnosti virusa pretirani tudi za desetiško stopnjo. Pritegniti je mogoče razmisleku, da je presoja o virulenci na osnovi izračuna iz primerov, ki so zaradi resnosti obolenja hospitalizirani in je pri njih mogoče nedvoumno določiti tip virusa in primerov, ki nato zaradi obolenja umro, res neustrezna. Seveda pa si nihče ne upa izreči dokončne ocene o dejanski patogenosti tega virusa. Previdnost je razumljiva, tudi ker nekateri nedavni članki vendarle govorijo o relativno dramatični in specifični pojavnosti patoanatomskih sprememb v pljučih pri virusni okužbi s H5N1.

“Okužba z aflatoksini”…?; …nikakor!

V zadnjem času (razumljivo: zaradi aktualnega dogajanja) je v medijih pogosto zaslediti rabo “okužba z aflatoksini”. Na to nepravilno rabo me opozarjajo tudi bralci.

Beseda “okužba” (manj pogost:"okužitev" "okuženje") ali s tujko "infekcija" je vdor in poselitev gostitelja s patogenimi organizmi. Tako  je pojem obdelan tudi v Mikrobiološkem slovarju. Medtem pa bi za prisotnost toksinov, v konkretnem primeru aflatoksinov bila edina pravilna raba "onesnaženje z aflatoksini" ali "prisotnost aflatoksinov", "vsebnost aflatoksinov", s tujko "kontaminacija".

Res pa je, da v primeru "kontaminacije" SSKJ in SP pojasnjujeta ta pojem z "onesnaženje", "okuženje", vendar bi to slednje po moje bilo sprejemljivo le, kadar gre za prisotnost organizmov npr. okuženje vode (tj. prisotnost mikroorganizmov v vodi).

Previden je treba biti pri rabi zveze "zastrupitev z aflatoksini". Ne gre za zgolj za prisotnost; zastrupitev je aktiven procesin opisuje npr. stanje organizma z njegovim odzivom na prisotnost toksina.

Za okrepitev navedenega naj prenesem še opis iz Slovenskega medicinskega e-slovarja:
”okúžba -e ž vdor mikroorganizmov v telo in njihovo razmnoževanje, ki mu lahko sledijo klinični bolezenski znaki; sin. infectio, infekcija (1); prim. infekt, infestacija, invazija.”

Novo o patogenosti antraksa

Zanimiva nedavna študija v PNAS, ki jo povzema Scientific American v svojem blogu, odkriva, da je posameznikova občutljivost za patogenost povzročitelja antraksa v večji meri odvisna od genetske osnove kot je veljalo doslej. Razliko naj bi določala regulacija gena CMG2, ki kodira določen protein na površini celic. To seveda sproža takoj tudi misel o novih možnostih zdravljenja te infekcije.

Darwinov dan

Na Darwinov dan, ki ga slavimo 12. februarja, se spominjamo rojstva Charlesa Darwina leta 1809. Ves februar bodo po svetu organizirali številne spominske prireditve, kot lahko preberemo na spletni strani njegove fundacije.

GrippeNet.fr

Francoski Nacionalni inštitut zdravja, Univerza P.&M. Curie in še nekatere druge ustanove so kot raziskovalni projekt oblikovale spletno mesto GrippeNet. Je tudi del evropskega projekta Infleunzanet, v katerem sodelujejo Avstrija, Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Portugalska, Švedska, Švica in Velika Britanija. Značilnost teh iniciativ pa je sodelovanje prostovoljnih poročevalcev o pojavljanju gripoznih obolenj, kar omogoča aktualno spremljanje njihovega širjenja.