Strah pred ptičjo gripo, tokrat drugače

Zgodba začenja septembra lani na evropski konferenci o influenci na Malti in odmeva tudi danes. Še več, postala je prav vroča tema, tako zaradi odmevov v zdravstvenih krogih, kot zaradi vpliva, ki ga bo lahko imela na politiko javnega objavljanja raziskovalnih dosežkov. Skupina raziskovalcev Erasmus Medical Centra iz nizozemskega Rotterdama je na konferenci predstavila rezultate svojih raziskav virusa ptičje gripe H5N1, napovedali pa so tudi že pisno objavo. Z virusom pričje gripe se lahko okužijo tudi ljudje s tem, da pri njih povzroča obolenje z veliko smrtnostjo, ki lahko preseže 50%. K sreči ta virus ni zelo kužen za sesalce, potreben je tesen stik z bolnimi živalmi. Vendar pa so holandski raziskovalci z vnosom specifičnih mutacij preoblikovali virus tako, da se je med poskusnimi živalmi, za študij patogeneze influence je najprimernejši beli dihur, pričel širiti s hitrostjo, ki je sicer značilna za sezonsko gripo. Seveda se je strokovna javnost in z njo ob živahnem pokritju s strani novinarjev tudi širša javnost odzvala z zaskrbljenostjo, reagirali pa so tudi organi zdravstvenega nadzora po svetu. Ker je del raziskav vezan tudi na sodelovanje z ameriškimi laboratoriji se je sestal ameriški Nacionalni svetovalni odbor za biološko varnost pri Nacionalnih inštitutih za zdravje (NIH) in avtorjem raziskave predlagal moratorij za objavo nekaterih ključnih podatkov o patogenostnih determinantah spremenjenega virusa. Tudi svetovna zdravstvena organizacija (WHO) svari pred objavo delov raziskovalnih podatkov pridobljenih v nedavnih raziskavah pričje gripe. Razlog vseh teh svaril je seveda strah, da bi podatke lahko zlorabili bioteroristi. Vendar pa je predlagani ukrep v neskladju z splošno prakso, da raziskovalci svoje raziskovalne dosežke, ki »preživijo« predhodno ekspertno oceno, objavijo. Številni, zlasti ameriški raziskovalci opozarjajo, da je predlagani ukrep strokovne cenzure podatkov predvsem v škodo znanosti, saj prav objave novih spoznanj sprožajo nova odkritja, ta pa so ključna seveda tudi za napredek na področju javnega zdravstvenega varstva.