Učinkovitejša presnova vlaknine pri rastlinojedih živalih

Prebavni trakt domačih živali je tretji najpogostejši vir v ozračje sproščenega metana kot posledice človekove aktivnosti in je na tretjem mestu med vsemi emisijami metana na zemlji. Rastlinojede živali namreč za učinkovito izkoriščanje svoje hrane potrebujejo sodelovanje mikroorganizmov v prebavnem traktu pri čemer mikrobom, potrebnim za razgradnjo celuloze, presnovno pomagajo metanogene bakterije. Boljše kot je to sodelovanje, učinkoviteje žival izkorišča vlakninasto krmo za svojo rast in prirejo proizvodov. Zdaj pa so ameriški in avstralski raziskovalci pri neki vrsti kengurujev odkrili, da izločajo te živali približno 80% manj metana na enoto použite prebavljive energije kot drugi rastlinojedi. Iz prebavil kengurujev so osamili novo vrsto bakterije, ki proizvaja znatno manj metana ob siceršnji neokrnjeni učinkovitosti prebave rastlinske vlaknine. Izločanje metana iz prebavil rastlinojedov, zlasti še prežvekovalcev, ni zgolj okoljski problem, saj je metan med najneugodnejšimi toplogrednimi plini; po tej poti živali izgubijo tudi precej s krmo použite in v prebavnih mikrobnih procesih v metan prevezane energije. Mikrobna presnova v prebavilih ima torej dve lici, brez mikrobnega sodelovanja prebava in presnova vlaknine ne bi bila mogoča, a mikrobno sodelovanje zahteva svoj energetski davek. Tokratno odkritje novega mikroorganizma (ali skupine mikroorganizmov), ki bi naj bil manjši proizvajalec metana, a bi ustrezno zagotavljal partnerstvo celulolitičnim mikroorganizmov, bi pomenilo seveda pomemben korak k ekološko uravnoteženi, vendar še vedno proizvodno učinkoviti živinoreji.