Termofilna razgradnja celuloze

Raziskovalci kalifornijske univerze in univerze iz Marylanda so v vročih vrelcih Nevade odkrili hipertermofilne mikroorganizme iz skupine arhej, ki lahko razgradijo celulozo tudi pri temperaturah nad vreliščem. Celulazni encimi teh arheje so namreč najaktivnejši pri temperaturi 109 °C, razpolovna doba encima je 5 ur pri 100 °C in odporen je proti detergentom, visoki slanosti in ionskim reagentom. Celulaze s takimi lastnostmi obetajo uporabo v proizvodnji biogoriv, saj omogočajo visokotemperaturno predhodno obdelavo vlakninskega substrata.

Na vidiku enotna zaščita proti različnim sevom virusa influence.

Raziskovalci britanskega inštituta za medicinske raziskave v Mill Hill in švicarskega inštituta za biomedicinske raziskave so odkrili in opisali protitelo, ki uspešno napada vse seve virusa influence A, vključno s prašičjo gripo, ptičjo gripo in špansko gripo.

Poziv k strožjemu nadzoru

Britanska Akademija medicinskih ved je objavila poročilo Animals containing human material o nadzoru nad raziskavami vnosa človeških tkiv, celic ali genetskega materiala v živali. Študija obravnava znanstvene, socialne, etične, varnostne in pravne vidike te vrste raziskovanja.

Vakcina gripe 2011/2012

Ameriška FDA je odobrila letošnji trivalentno (sezonsko) vakcino proti gripi za prihajajočo sezono gripe 2011/2012. Cepivo bo varovalo proti trem sevom primerljivih virusov gripe:

• A/California/7/09 (H1N1)
• A/Perth/16/2009 (H3N2)
• B/Brisbane/60/2008

Vakcina je licencirana za šest proizvajalcev: CSL Ltd., GlaxoSmithKline Biologicals, ID Biomedical, MedImmune Vaccines, Novartis Vaccines&Diagnostics in Sanofi Pasteur. Zadnji proizvajalec bo proizvajal tudi vakcino (Fluzone Intradermal) za nov način intradermalne mikroaplikacije, ki je odobrena z letom 2011.

Starši, pazljivo pri izbiri živalskih ljubljenčkov

Ameriški Centri za nadzor in preprečevanje bolezni (Centers for Disease Control and Prevention – CDC) v svoji koristni novičarski prilogi CDC Features opozarjajo, da naj bodo starši pri izbiri reptilov in dvoživk v vlogi hišnih ljubljenčkov pozorni. Da se jih naj izogibajo ali pa naj poskrbijo za zelo strogo higieno. Te živali so namreč pogosto nosilci bakterij iz rodu Salmonella. Zanimiv je npr. detajl iz ameriške zakonodaje, kjer je prepovedana prodaja želv s premerom manjšim kot 10 centimetrov, saj je znano, da otroci radi svoje igrače nosijo k ustom.

Poklic “mikrobiolog”

Nekdo vas je povprašal, ali mu lahko na kratko predstavite poklic mikrobiologa. Napotite ga na to spletno stran in v nadaljevanju se bosta lažje pogovarjala, ker bo imel veliko dodatnih vprašanj.

Pediatri strožji pri obveznem cepljenju

Pediatri v ZDA so problem vakcinalne zaščite otrok znova dvignili na raven javne pozornosti. Nekatere pediatrične ambulante so namreč izbrale strogo odločitev, da si morajo starši, ki svojih otrok ne bodo cepili po cepilni shemi, ki jo določi zdravnik, poiskati drugega zdravnika.  

Nevarnost zaradi E. coli O104 še ni premagana

V najnovejšem poročilu Evropskega centra za preprečevanje in nadzor obolenj, ki ga povzema revija Wired,  je sporočeno, da se obseg epidemičnega izbruha infekcij z E. coli O104 sicer umirja, dodani so tudi številčni podatki, vendar je nevarnost občasnega pojavljanja predvidena vsaj še za naslednja tri leta, kot opozarja Evropska agencija za varnost živil (EFSA). Ni namreč znano, koliko je še neuporabljenega semena solatnih kalčkov, ki so bili ključni dejavnik širjenja okužbe.    

Z zvijačo do DNK podatkov

Za izsleditev Bin Ladna naj bi ameriška CIA uporabila zvijačo, ko je organizirala v območju Abbottabada, kjer so sumili, da je njegovo skrivališče, akcijo cepljenja proti hepatitisu B. Po tej poti so pridobili DNK dokaze o identiteti prebivalcev skrbno varovanega Bin Ladnovega prebivališča.

GS živali še daleč od prehranskega trga

Medtem, ko so gensko spremenjene (GS) rastline v številnih državah pomemben del proizvodnih kapacitet v zagotavljanju tako industrijskih rastlin kot prehranskih virov, podobnega prodora GS organizmov v živinoreji ne najdemo. Prispevek v LabSaints, potem ko našteje nekatere primere, ko so uporabili tehnike genskega prenosa pri živalih za doseganje rejsko zanimivih lastnosti (hitro rastoči atlantski lososi, prašiči z reguliranim izločanjem fosforja v iztrebkih in ribe s povečano odpornostjo proti obolenjem) predstavi tudi razloge, čemu še ni uspelo legalizirati dovoljenj za komercializacijo teh živali oz. ustreznih prehranskih produktov. 

EU omogočila omejevanje uporabe GS prehranskih virov

Evropski parlament je s prepričljivo večino (548 za, 84 proti in 31 vzdržanih) omogočil članicam evropske skupnosti (cit. Nature newsblog) da ob utemeljitvi z okoljskimi razlogi uporabijo večjo fleksibilnost pri preprečevanju ali omejevanju gojenja gensko spremenjenih (GS) rastlin v svojih državah, pri čemer s tem ne bodo kršile mednarodne trgovinske zakonodaje. Ob tem jim je omogočena tudi vzpostavitev kompenzacij za konvencionalne in organske kmetovalce, kadar jih prizadene kontaminacija z GSO.

Biology Direct

V novi najavi člankov revije Biology Direct (izdaja BioMed Central) boste našli nekaj izjemnih revijalnih pregledov za področje mikrobiologije. Revija ima dejavnik vpliva 3,74 in je v odprtem dostopu, ponuja pa razen tega inovativen način recenzije. Avtorji lahko izberejo ocenjevalca iz nabora recenzentov, ki ga ponuja revija, namesto anonimnega pa je mogoče izbrati javno recenzijo, kar nedvomno povečuje verodostojnost postopka.

Učinkovitejša presnova vlaknine pri rastlinojedih živalih

Prebavni trakt domačih živali je tretji najpogostejši vir v ozračje sproščenega metana kot posledice človekove aktivnosti in je na tretjem mestu med vsemi emisijami metana na zemlji. Rastlinojede živali namreč za učinkovito izkoriščanje svoje hrane potrebujejo sodelovanje mikroorganizmov v prebavnem traktu pri čemer mikrobom, potrebnim za razgradnjo celuloze, presnovno pomagajo metanogene bakterije. Boljše kot je to sodelovanje, učinkoviteje žival izkorišča vlakninasto krmo za svojo rast in prirejo proizvodov. Zdaj pa so ameriški in avstralski raziskovalci pri neki vrsti kengurujev odkrili, da izločajo te živali približno 80% manj metana na enoto použite prebavljive energije kot drugi rastlinojedi. Iz prebavil kengurujev so osamili novo vrsto bakterije, ki proizvaja znatno manj metana ob siceršnji neokrnjeni učinkovitosti prebave rastlinske vlaknine. Izločanje metana iz prebavil rastlinojedov, zlasti še prežvekovalcev, ni zgolj okoljski problem, saj je metan med najneugodnejšimi toplogrednimi plini; po tej poti živali izgubijo tudi precej s krmo použite in v prebavnih mikrobnih procesih v metan prevezane energije. Mikrobna presnova v prebavilih ima torej dve lici, brez mikrobnega sodelovanja prebava in presnova vlaknine ne bi bila mogoča, a mikrobno sodelovanje zahteva svoj energetski davek. Tokratno odkritje novega mikroorganizma (ali skupine mikroorganizmov), ki bi naj bil manjši proizvajalec metana, a bi ustrezno zagotavljal partnerstvo celulolitičnim mikroorganizmov, bi pomenilo seveda pomemben korak k ekološko uravnoteženi, vendar še vedno proizvodno učinkoviti živinoreji.