Ali bomo morali ob pojmu “antibiotiki” kmalu osvojiti novega: “antivirulenti”. To naj bi bile učinkovine, ki ne bi ubijale patogenih organizmov ampak bi zgolj izničile sposobnost bakterij, da naredijo škodo gostiteljskemu organizmu. In če smo že sprejeli v slovenščino pojem “antibiotik”, je zdaj, preden se uveljavi tujka, morda čas, da najdemo všečen slovenski izraz za to skupino protimikrobnih sredstev. Kakšen predlog?
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
"Protikužniki" bi bil moj predlog (a treba se je posvetovati z medicinci, ki najbrž že imajo svoje uveljavljeno slovensko izrazje, iz katerega bi lahko črpali ideje in smiselne rabili obstoječe slovenske termine za tvorbo in uvedbo novih).
OdgovoriIzbrišiSplošna pripomba:
Izrazje, ki ga obravna tale zapisčič, je skrajno specializirano. Kot takega ga je le težko zadovoljivo posloveniti. Zakaj tako pravim?
Če uporabljamo za zelo specialne zadeve tuje besedje, je nevarnost, da bo to besedje vdrlo v splošni jezik in izpodrinilo domače, majhna, saj je že po svoji naravi - zelo specializirano.
Če pa za zelo specialne pojme rabimo domače izraze, se zna zgoditi, da zaradi težnje po jasnosti in nedvoumnosti strokovnega izražanja slovenski izraz sčasoma izgubi svoj splošni pomen (ohrani pa specialnega), zaradi česar ustvari pomensko luknjo, ki pa jo lahko napolni tudi prevzet izraz...
Povzetek: če uporabljamo tuje izrazje na zelo specializiranih področjih, smo izbrali majhen, a gotov vdor tujega izrazja. Če uporabljamo na zelo specializiranem področju svoje izraze, smo izbrali tveganje, da bo vdor tujega izrazja mnogo bolj temeljit in splošen (lahko pa ga tudi ne bo).
Lep pozdrav, Nik
@ nik
OdgovoriIzbrišiNajprej seveda hvala za dragocen prispevek jezikoslovca k razmišljanju, kjer naravoslovci hitro nasedemo. Vaš povzetek torej dopušča obe izbiri, vprašam pa se kaj je bolje s stališča ogroženosti jezika. Angleži se prav nič ne bojijo prvega pristopa, Francozi pa raje uporabljajo drugega; ali je to lahko delček razlage za položaj angleščine v globalnem sporazumevanju.