Symphony of Science

Ob tej pesmi vstanem in se nato ponižno priklonim.

Tezaver bioloških imen

Biologi - taksonomi, klasifikatorji in tudi ostali bodo veseli novega spletnega pripomočka - iskalnika uBio. Najprej za uvod nekaj splošnih podatkov o projektu uBio. V njem so zbrana in urejena biološka imena – zgodovinska in aktualna, ob tem pa vodi portal do številnih povezav, pomembnih za taksonomijo in študij biološke različnosti. V kratkem informativnem videoklipu boste našli koristne dodatne napotke.

“Antivirulenti”

Ali bomo morali ob pojmu “antibiotiki” kmalu osvojiti novega: “antivirulenti”. To naj bi bile učinkovine, ki ne bi ubijale patogenih organizmov  ampak bi zgolj izničile sposobnost bakterij, da naredijo škodo gostiteljskemu organizmu. In če smo že sprejeli v slovenščino pojem “antibiotik”, je zdaj, preden se uveljavi tujka, morda čas, da najdemo všečen slovenski izraz za to skupino protimikrobnih sredstev. Kakšen predlog?   

Ali bomo dobili vakcino proti dengi

Ko je dr. S. Halstead v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja na temelju svojih kliničnih opazovanj oblikoval hipotezo, da lahko prisotnost majhne količine protiteles, tako imenovana subnevtralizacijska raven, ob (ponovni) infekciji z virusi denga povzroči resnejši potek obolenja kot pri bolnikih, ki so prvič prišli v stik z virusom. Mrzlico denga povzročajo flavivirusi, ki jih na človeka prenašajo komarji, bolezen pa se kaže v dveh oblikah, kot resni gripi podobno obolenje ali pa kot hemoragična mrzlica, ki jo spremlja t. i. denga šok sindrom in se neredko konča s smrtjo.

Dr. Halstead takrat za potrditev svoje predpostavke, ki so jo poimenovali »od protiteles odvisna okrepitev infekcije s protitelesi (“antibody-dependent enhancement of infection – ADE”), žal ni imel na voljo živalskega modela na katerem bi lahko preveril to svojo predpostavko. Klinični podatki pa so mu močno pritrjevali, saj je običajno pri bolnikih z resnejšim potekom bolezni bilo mogoče prepoznati sekundarni imunski odgovor, resneje pa so tudi zbolevali otroci, katerih matere so prebolele dengo. Soočen je bil torej s presenetljivim pojavom, ko naj bi imunski obrambni odziv bil pravzaprav za organizem škodljiv.

Zdaj pa je kot kaže raziskovalcem na ameriškem Inštitutu La Jolla pod vodstvom dr. S. Shreste uspelo na modelu z mišmi Halsteadovo hipotezo potrditi. Ob tem pa izrazito poudarjajo previdnost pri razvoju vakcine prav zaradi ADE paradoksa. Potrebno bo namreč razviti vakcino proti vsem štirim znanim serotipom virusa. Infekcija z enim od serotipov sicer zagotovi doživljenjsko imunost, vendar zgolj proti temu serotipu. Ob infekciji z drugim serotipom, ki bi sledila, količina in kvaliteta prisotnih protiteles ne zadostuje za nevtralizacijo virusa, sproži pa se tudi specifičen dodaten imunski odziv, ki vključuje doslej nepričakovano vpletenost jetrnih celic iz skupine sinusoidalnih endotelnih celic namesto makrofagov in dendritičnih celic, kar uvede specifičen potek omenjenega ADE fenomena.

Vakcina proti gripi 2010-2011

WHO priporoča, da naj vakcine proti gripi za sezono 2010-2011 za severno hemisfero vsebujejo seve:

— A/California/7/2009 (H1N1)-podoben virus;
— A/Perth/16/2009 (H3N2)-podoben virus;
— B/Brisbane/60/2008-podoben virus.

Gripa A/H1N1 v ZDA

Zadnje poročilo ameriških CDC sporoča ocene o razširjenosti gripe A/H1N1 (s popularnim imenom prašičja gripa) za obdobje april 2009 – 16. januar 2010.  Opozoriti pa je treba, da so številke srednja ocena in sicer 57 milijonov okužb, 257.000 hospitalizacij povezanih z gripo in 11.690 smrtnih primerov.

Istočasno pa ameriška zdravstvena služba z začudenjem ugotavlja, da njihovi zdravniki poročajo o nepričakovano nizki pojavnosti sezonske gripe v času, ki sicer velja kot običajno obdobje zanjo.

Arheja, ki preseneča

Mikrobni citologi so presenečeni; v raziskovalnih skupinah univerz iz Regensburga in Frankfurta so ugotovili pri arheji Ignicoccus hospitalis, da je zunanja, torej druga celična membrana, sposobna proizvajati ATP. V prokariontskem svetu podvojenost membran ni nič nenavadnega, imajo jih npr. po Gramu negativne bakterije. Res, da je pri njih mogoč energetski transport do zunanje membrane, same pa energije tam ne ustvarjajo. Tale arheja pa ima ATP sintazo vgrajeno v zunanjo membrano in notranja membrana nima energetskih encimov; to je presenetljivo. Še več, že ime te arheje izdaja dodatno posebnost. Latinska beseda »hospitalis« pomeni gostoljuben in za to arhejo vemo, da v naravnem okolju sobiva z manjšo partnersko arhejo Nanoarchaeum equitans, ki ima reduciran genom in vse kaže, da jo z energijo oskrbuje njena večja, gostoljubna partnerka. Skoraj ponuja se razlaga, če bi sprejeli tezo o evkariontski celic, ki je nastala ko je arheja npr. požrla bakterijo, da bi bila arheja Ignicoccus sp. idealen kandidat za tak scenarij s svojo sposobnostjo energetskega prenosa v soseščino.

Spolnost pri migetalkarjih

Reprodukcija migetalkarjev (Ciliata ) je brez dvoma markantna posebnost v živalskem svetu. Množitev celic je rezultat nespolne delitve, rekombinacija dednega materiala pa se dogaja v ločenem dogodku, ki mu pravimo konjugacija; na kratko je opisana >tukaj. Navdušil pa me je način opisa reprodukcije ciliatov, kot je to storila Olivia Judson v članku Unorthodox v New York Timesu, ki se bere skoraj kot avantura.  

Učni materiali za mikrobiologe

Spletna stran Microbial Life - Educational Resources vsebuje več kot 900 povezav do učnih gradiv (člankov, prezentacij, podatkovnih baz) za pouk mikrobiologije s posebnim poudarkom na tematiki ekstremnih okolij.