12 januar, 2010

Gripa res ugaša?

Zamislil sem se nad današnjim člankom v Dnevniku, zlasti še nad komentarji. Sprašujem se, kakšne bi bile reakcije teh istih nergačev in nezaupljivcev, ki zdaj pametujejo o »nategu«, v kolikor bi tokratni virus H1N1 izraziteje pokazal zobe in bi dejansko prišlo do resne pandemije. Na križ bi pribijali zdravstveni sistem, kako, da je lahko tako počasi poskrbel za vakcinalno in vsakršno drugo zaščito in kako je lahko dopustil, da so se ljudje tako obotavljaje odločali za cepljenje (govorim o tistih 100.000 in nekaj, ki smo vendarle poskrbeli zase in za soljudi – stopnjevanje vakcinalne zaščite je namreč varovanje »črede«, torej celotne populacije). Ne želim ne sebi in nikomur kakšne »učne ure« ob kakšnem naslednjem dogodku, ki se ne bi zasukal tako srečno, kot kaže vsaj doslej, da se bo tokratni. Vendar pa, človeštvo se je že srečevalo s katastrofalnimi pandemijami in samo razvoju in uspešnemu delu zdravstvenih služb se lahko zahvalimo, da smo v zadnjih desetletjih nekoliko manj ogroženi, ob tem, da naraščajoče število svetovnega prebivalstva predstavlja izrazito neugodno ozadno kuliso za vstop na sceno zelo strašljivim prihodnjim scenarijem razširjanja kužnih bolezni. V takih trenutkih si rad prikličem rek »With the humble is wisdom«.

11 komentarjev:

  1. Anonimni17:55

    Morda pa ravno vnašanje dvomov v moderno medicino pomeni prav tisto teorijo zarote, ki govori o zmanjševanju svetovne populacije, in o kateri neumorno sanjajo teoretiki zarot (seveda iz perspektive nanočipov v cepivih)...

    OdgovoriIzbriši
  2. @anonimni: bojim se, da bi zagovorniki teorije zarot krepitev dvoma v zdravstvo označili kot premehak pristop v sesutje človeštva.

    @luka: tale medklic pa res ni toliko globokoumen, da bi si bilo mogoče z njim kaj pomagati.

    OdgovoriIzbriši
  3. Pozdravljeni,
    tudi sam bi se pridružil mnenju, da se je svetovna zdravstvena skupnost dobro in hitro odzvala na pandemični izbruh. Pri tem sem bil pozitivno presenečen v začetnih fazah izbruha, kako podrobno in skoraj v realnem času so zdravstvene organizacije poročale o širjenju in številu obolelih (v mislih imam predvsem ZDA, in bazo NCBI, kjer so objavljali zaporedja virusnih genov in genomov, torej podatke pomembne za izdelavo učinkovitih cepiv). Negativno pa me je presenetilo to, da se zagovarja stališče, da so zaradi prevelikih stroškov opustili laboratorijske preiskave s katerimi bi sum na obolenje z gripo potrdili ali ovrgli. In to ravno v času ko so rezultati nakazovali, da se število okuženih z dneva v dan povečuje. Hkrati pa namenili precejšna sredstva za cepivo, ki kot se sedaj kaže, ostaja neporabljeno. Kako so prišli do ocen, koliko cepiva bo potrebno za Slovenijo, bi bilo zanimivo videti in po kakšni metodi so to izračunali.
    Za v prihodnje pa bi bilo smiselno proučiti strategije zaščite pred pandemičnimi izbruhi in jih morda postaviti na novo. Na tem mestu razmišljam o tem, da bi bilo potrebno nadaljevati z ozaveščanjem prebivalstva, predvsem kako preventivno ukrepati, da se zmanjša tveganje za okužbo (z mikrobnimi agenski, ki nas potecialno najbolj ogrožajo - hepatitis, HIV, influenza, rinovirusi in adenovirusi). In poiskati načine, da se količine naročenega cepiva bolje porabi (v primeru izrednih razmer), saj se s tem ustvarja izguba, ki bi se sicer lahko namenila za druge potrebe. Predvsem velike omejitve opažam pri podatkih, kjer bi s sodobnimi tehnologijami lahko izvedeli mnogo več kot trenutno vemo. Prav hitrost in vpogled v število obolelih bi omogočil boljšo presojo o tem kako ukrepati v primeru epidemij ali pandemij. Lep pozdrav, Borut

    OdgovoriIzbriši
  4. Profesor je spet zadel v črno in popolnoma ses trinjam z njegovim razmišljanjem. Ali gripa res ugaša in ali se nam je samo zdelo, da jo imamo pa lahko preverite na tem naslovu

    OdgovoriIzbriši
  5. @Miro: Sem vesel, da ste obogatili slovensko strokovno blogosfero tudi z lastnim blogom!

    OdgovoriIzbriši
  6. Anonimni23:40

    Stvar, ki mene najbolj boli je količina dezinformacij, ki so krožile po internetu. Od nekih patentov do spremembe definicije. Poleg tega je pri nas IVZ samo ponavljal "stroka priporoča cepljenje". S taki pristopom bi ljudi morda prepričal pred dvajsetimi leti. Veliko bo treba narediti na komunikaciji. Na srečo je bil virus zelo prizanesljiv, zaenkrat.

    OdgovoriIzbriši
  7. @chrtowsky: Skrbi nas lahko, da se je v takem obsegu razpasla manira razpihovanja različnih tez o zarotah, ki so jo, žal, podpirali celo resni mediji. Drugi del pa je seveda pomanjkljiva strokovna komunikacija, ki jo glede na možnosti današnjih komunikacijskih kanalov lahko označimo tudi kot brezbrižnost strok(e). Že samo primerjalni pregled svetovnih in lokalnih blogosfer in twittersfer kaže na domačo zaspanost, da ne govorim o neučinkovitosti tiska in TV. Potem se ni čuditi nizki precepljenosti ob aktualni vakcinalni akciji v SLO, če primerjamo podatek, da naj bi v ZDA bil cepljen že vsaki peti rezident.

    OdgovoriIzbriši
  8. Anonimni12:51

    razpihovanja različnih tez o zarotah; pomanjkljiva strokovna komunikacija

    Točno tako. Lep primer na nasprotni strani so recimo Švedi. Oni so, kar se tiče celjenj, zelo konzervativna država. Pri njih so vsa cepljenja popolnoma prostovoljna, vendar je kljub temu pocepljene krepko čez 90% celotne populacije. Švedi so prisiljeni ogromno vlagati v izobraževanje, saj si ne smejo privoščiti nerazgledanega naroda, ki verjame vsemu kar piše na internetu. In letos so pocepili skoraj polovico vseh prebivalcev.

    Revni Poljaki, na drugi strani, pa niso imeli denarja za cepivo in so zato morali pred ljudmi upravičiti, da bodo šparali na njihovem zdravju. Zato je imela ministrica govor v katerem je vse vprek lagala. Ljudje so pa vsemu verjeli, ker so slišali kar so hoteli.

    OdgovoriIzbriši
  9. Anonimni11:11

    Ali obstaja kakšen preverljiv vir, ki bi potrdil to, da revni poljaki niso imeli denarja za cepivo in ga zaradi tega niso kupili?
    Cena cepiva v primerjavi z ostalimi odhodki proračunov za zdravstvo se mi zdi minorna.

    OdgovoriIzbriši
  10. Anonimni13:40

    Obstaja kakšen drug razlog, da Poljaki niso hoteli svojega prebivalstva zaščititi pred potencialno katastrofo?

    Varčevanje je po moje najbolj verjetni vzrok. Namreč, razlogi s katerimi je to dejanje argumentirala ministrica, so bili znanstveno napačni. In ne rabiš biti noben strokovnjak, da njene trditve preveriš. Lagala je. Zakaj? Kaj je pravi razlog za nenakup? To kar je ona povedla sigurno ni bil.

    OdgovoriIzbriši