Pred dnevi se mi je oglasil kolega asist. Rok Tkavc, univ. dipl. mikrobiol., z vprašanjem, kjer sem prišel v rahlo zadrego. Skušal sem zato zadevo malo raziskati, zdaj jo pa dajem v soglasju s kolegom Tkavcem še na blog, računajoč, da se kdo od bralcev, zlasti kdo iz medicinske stroke, oglasi še s svojim razmislekom. Najprej pa oba teksta, najprej pismo kolega nato pa moj odgovor:
Lepo pozdravljeni,
ponovno sem se znašel pred terminološko dilemo. Sem namreč mentor dijaku, ki se v raziskovalni nalogi ukvarja s kandido. Zanima me, katero poimenovanje je pravilno:
- kandidaza
- kandidiaza
- kandidoza
Mikrobiološki slovar uporablja kandidiaza, wikipedia in dermatološki atlas kandidoza, nekateri forumi kandidaza. Zmeda je torej precejšnja in prosim, če mi lahko pomagate presekati gordijski vozel.
Hvala in lep dan, Rok
Spoštovani kolega Rok Tkavc,
gordijskega vozla midva najbrž ne bova presekala. Vam bom pa skušal svetovati, kako se sekanju skušajmo ogniti.
Naredil sem manjšo analizo, v kateri sem uporabil podmeno, da smo najbrž besedo in tudi njen prevod prevzeli iz angleščine, ki jo je pa pobrala iz latinščine.
Najprej sem pogledal v angleško Wikipedijo: tam obravnavajo le pojem "candidiasis". Nato sem šel na E. Britannico, kjer je tudi edina obdelana beseda "candidiasis". Tudi Veliki Webster ima zgolj pojem "candidiasis". Ko sem aktiviral Google sem za pojem "candidiasis" našel 1.420.000 zadetkov, za "candidosis" pa 99.800, za "candidasis" 29.500.
Zadeva se zaplete, ko pričenjam iskati slovenske pomenke. SSKJ in Slovenski pravopis pojma nimata. Ima ga Veliki slovar tujk, ki ima omenjeni obliki: "kandidiaza" in "kandidoza", daje pa prednost slednji, najbrž pod vplivom Slovenskega medicinskega slovarja (SMS), ki proglaša besedo "kandidiaza" kot star pojem in usmerja uporabnika na besedo "kandidoza"; pridevnik je "kandidozen". Mimogrede: SMS tudi druge podobne primere gradi na enak način, npr.: "trihomonoza", "trihineloza", vendar pa "moniliaza"(!).
Seveda sem skušal vključiti še spletno rabo, uporabil sem tokrat iskalec Najdi.si in presenečenje je bilo tu. "Kandidiaza" je dala 1.013 zadetkov, "kandidoza" 472 in "kandidaza" 516 (!?). Kot ste že najbrž ugotovili sami, Slovenski mikrobiološki slovar pojma nima, uporablja pa v zvezi z opisom bolezni pojem "kandidiaza" v geslu Candida. Še COBISS gesla: 23 krat "kandidoza" in 3 krat "kandidiaza". Potem sem iz firbca uporabil še Google za iskanje slovenskih oblik pojma: "kandidiaza" 16.300, "kandidoza" 32.500 in "kandidaza" 6.200 zadetkov, kar je tudi bilo svojstveno presenečenje, glede na rezultate iskanja z Najdi.si.
Sklepam, da so se pri SMS odločili, da vsa obolenja, ki so izpeljanke iz imen povzročiteljev gradijo na enoten način, kot npr. pri "tuberkulozi". In ker medicinska stroka zelo tehtno gradi svojo terminologijo, z močno ekipo strokovnjakov, se mi zdi umestno, da jim pritegnemo v rabi in zato svetujem, da svojemu študentu predlagate rabo "kandidoza".
Bi pa predlagal še, če lahko tole najino razpravo; vaš zapis in svojega, dodam na svoj blog in počakava, če se bo kdo morda še oglasil s kakšnim stališčem, ker vem, da prispevke berejo tudi kolegi iz medicinskih vrst. Sporočite mi Vaš strinjanje.
Lep pozdrav FVN
zdravo,
OdgovoriIzbrišise strinjam s prof. nekrepom in njegovim predlogom za uporabo 'kandidoza' - menda se namreč v slo znanstvenem prostoru teži k poenotenju imen vseh patoloških človeških stanj, ki jih povzročajo (mikro)organizmi, in sicer s končnico -oza; tako naj bi se opustile tudi '-iaze' ki so se uporabljale ob parazitskih okužbah.
Jaz tega konkretnega problema ne poznam, tako da kaj pametnega ne morem povedati. Čisto osebno mnenje je, da je najboljše uporabiti izraz iz SMS »kandidoza«. Pametno je, da se te stvari poenoti in se v prihodnosti tako izogne podobnemu spotikanju ob izraze.
OdgovoriIzbrišiNajprej "off-topic" opazka: stavek "SSKJ in Slovenski pravopis pojma nimata" me je fino nasmejal, ker se na prvi pogled razume kot da "nimata pojma". Majhen nesporazum :)
OdgovoriIzbrišiGlede izrazoslovja pa me čudi, zakaj bi število zadetkov na internetu uporabljali kot merilo za slovnično pravilnost izraza; obstoječi slovarji imajo verjetno večjo avtoriteto (če nič drugega, lahko vsaj upravičiš uporabo besede, ker je 'tako zapisana v slovarju' - na 'število zadetkov' se je verjetno težje sklicevat).
Nazadnje pa še to - vprašanje pravilnosti je lahko nerelevantno, če uporaba izraza sledi načelu "navade" ne pa slovnične pravilnosti (spomnim se primera 'absorbenca vs. absorbanca')... konec koncev je težko reči kaj je "prav" če slovar lahko razglasi nek izraz za "star" - to ne pomeni, da je napačen, ne? Na koncu bo najbolj veljavna avtoriteta učitelj dijaka, ki opravlja raziskovalno nalogo.
Duško Odić, tudi meni je padla v oči trditev "pojma nimata". :-)
OdgovoriIzbrišiVerjamem, da uporaba ni bila zlonamerna, kot tudi ne navidezno določanje relevantnosti s štetjem zadetkov v spletnem iskalniku. Razen, če gre za novo znanstveno metodo, ki moč strokovnega znanja podredi demokratični večini. :-)
Šalo na stran. Morda bi lahko jezikoslovno pomoč dobili tukaj: http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/index.html. Zdi se, da je stran opuščena, zato bi morda veljalo poskusiti tudi z neposrednim stikom z enim od skrbnikov, ki je možen tukaj: http://www.ung.si/~fmarusic/.
Živijo,
OdgovoriIzbrišiDuško, število zadetkov v iskalnikih vsekakor odraža razvoj jezika, jezik pa ustvarjajo ljudje in ne slovarji ali pa pravopisi. Četudi gre za specifično terminologijo.
Slovarje lahko uporabiš kot avtoriteto le, če so poenoteni. v tem primeru pa žal niso: mikrobiološki slovar navaja nekaj drugega kot recimo dermatološki - omenjena bolezen pa je stvar obeh področij. Kot mentor žal ne morem predstavljati vrhovne avtoritete, saj je moje znanje omejeno, slovar pa je dolgotrajen in interdisciplinarni projekt.
@Duško Odič in @Bimbo: Da vaju takoj potolažim: zveza "pojma nimata" se mi je povsem po nerodnosti zapisala tako in šele ko sta me na to opozorila sem se tudi sam moral nasmejati. Moj poskus uporabiti pogostost rabe določenega pojma na spletu za določitev njegove relevance pa je seveda povsem laičen in se opravičujem vsem, ki sem jih s tem razburil. Je pa Rok začutil motiv, ki me je do tega pripeljal in seveda ostajam radoveden ali sem povsem "zamahnil v prazno". Ostaja upanje, da se nam v komentarjih vendarle pridruži kak jezikoslovec.
OdgovoriIzbrišiRok - vprašanje se je glasilo "katero poimenovanje je pravilno" in ne "kaj je najbolj v rabi", in vztrajam, da ta "pravilnost" vsebuje sklic na "črno na belem", v tem primeru slovar, kakršen koli že.
OdgovoriIzbrišiToliko s tehničnega vidika :)
Kar pa zadeva realno situacijo, se pa strinjam, da bo najpogosteje uporabljan izraz verjetno najbolj primeren (oz. skoraj zagotovo ne bo napačen).
Sicer se pa jaz - ne boste verjeli - tudi ne smatram za avtoriteto na tem področju, tako da je vse skupaj le moje skromno mnenje :)
Z jezikoslovnega stališča tole:
OdgovoriIzbrišiPoimenovanja tega tipa so absolutno stvar dogovora, normiranja.
Če dogovora še ni, se pač po želji in potrebi dejavno vključimo v proces sprejemanja (interdisciplinarnega) dogovora.
Če v stroki obstaja (četudi le ustni, neuradni oz. "tihi") dogovor, pa se ga splača držati (tudi če slovarji drugih strok ali splošni slovarji - SSKJ, na primer) zagovarjajo kaj drugega.
Pogostnost rabe določenega izraza je vsekakor lahko vodilo, opora pri postavljanju/določanju norme, ne more (in po mojem ne sme) biti pa to ključni argument. Za primer: rastlini "Robinia pseudoaccacia" laiki pravijo kar "akacija", a to zame ni dovolj, da bi jo botanično preimenovali iz "navadne robinije" v "akacijo".
Kar se tiče konkretnega problema, lahko rečem le, da odsvetujem končnico -aza. Kolikor vem, se rabi za encime. O ostalih dveh nisem dovolj poučen.
LP, Nik
Thanks a lot for discussing this matter. I concur with your conclusions.The point that the data stated are all first hand on actual experiences even help more.
OdgovoriIzbrišimlm help
mlm prospecting