Kožo in sluznice človeka naseljuje desetkrat več mikrobnih celic, kot je lastnih telesnih celic. Pri tem je mikrobna prisotnost povezana s pomembnimi funkcijami gostiteljevega organizma, ne nazadnje mikrobi pomembno sodelujejo pri prebavi hrane in v zaščiti telesa pred patogenimi mikroorganizmi, povezujejo pa jih tudi z nekaterimi neinfektivnimi obolenji. Le kakšen procent teh naseljencev na in v telesu nam je doslej uspelo tudi gojiti in ustrezno preučiti. Sedaj pa nam v pomoč prihaja metagenomika, postopek, ki med drugim omogoča analizo mikrobnega genoma brez predhodnega namnoževanja mikroorganizma. Ameriški nacionalni zdravstveni inštituti (NIH) zdaj načrtujejo t. i. projekt humanega mikrobioma, ki ga nekateri v obsežnosti, predvsem pa v pomenu primerjajo kar s humanim genomskim projektom.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar