V blogu Češpov njok najdemo zanimiv vpis o viskiju. Naj k temu dodam še nekaj formalizmov, ki zadevajo najbolj znani viski, t. j. škotski viski. Da se lahko viski imenuje škotski viski ali okrajšano »Scotch« mora izpolnjevati kriterije določene z zakonom (Scotch Whisky Order iz leta 1990 oz. Scotch Whisky Act iz leta 1988). Izdelan mora biti v škotski žganjarni iz vode in ječmenovega slada, ki mu pa lahko dodajo druga žita. T. i. sladica (tudi ječmenovka) mora biti pripravljena v isti žganjarni zgolj z lastnimi encimi zrna in je nato varjena (fermentirana) s kvasovkami. Fermentacijsko drozgo destilirajo v več stopnjah (vsaj dveh) do volumenske vsebnosti alkohola, ki je manjša kot 94.8% tako da ohrani okus in vonj izvornih surovin; dobljen mladi viski starajo vsaj tri leta v hrastovih sodih. Ne sme vsebovati drugih dodatkov kot vodo in barvila karamela. Po redčitvi z vodo ga stekleničijo a ne šibkejšega kot z 40 volumenskimi % alkohola.
Scotch po eni od delitev razlikujemo v »single malt« - enojni sladni, »vatted malt« (imenovan tudi "pure malt" – čisti sladni ali »blended malt« - mešani sladni), »blended« - mešani in »single grain« - enojni žitni viski. Pri nas so popularni predvsem cenejši mešani viskiji, poznavalci pa prisegajo na različne enojne sladne viskije, zlasti tiste, ki so starani preko osnovnih treh let. Kogar zanima natančnejša info o tem slavnem žganju pa mu svetujem branje Wikipedije.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar