Naši predniki

Pa pokukajte še >semle.

Nov uspeh v borbi proti HIV

Kot sporočajo iz skupine raziskovalcev na Université de Montréal, jim je uspel pomemben korak v borbi proti virusu humane imunske pomanjkljivosti (HIV). Prvič so raziskovalci ugotovili okvaro v imunskem odzivu proti HIV in našli tudi način za popravljanje te slabosti. Dr. Rafick-Pierre Sékaly, ugleden celični biolog, imunolog in virolog je potrdil ugotovitev nove terapevtske tarče (beljakovina PD-1), ki obnavlja delovanje T celic v njihovi nalogi izločanja z virusom okuženih celic. Najdba predstavlja pomemben korak, ki odpira nove možnosti v načrtovanju strategij nadzora infekcij s HIV. Raziskavo objavlja novi zvezek revije Nature Medicine.

Dobrodošla nova uporaba bakterij

Tokratna tema je bolj sproščena, s tem pa ne rečem, da je nepomembna. Po MSNBC povzemam sporočilo, da se bodo bakterije kmalu pojavile kot sestavina žvečilne gume, zobnih krem in deodorantov, istočasno pa je to lahko vzpodbuda za inovacijsko razmišljanje o dodatnih uporabah probiotičnih mikroorganizmov.

Mikrobi gredo v vesolje

Ko bo vesoljski taksi Atlantis predvidoma v nedeljo poletel v vesolje bodo na ladji tudi mikroorganizmi in sicer sevi bakterij Salmonella typhimurium, Pseudomonas aeruginosa in glive Candida albicans. Z izpostavitvijo v vesolju želijo predvsem ugotoviti sposobnosti genskega prilagajanja mikroorganizmov in sprožanja infektivnih obolenj v pogojih majhne težnosti prav tako pa tudi v luči mikrobnega razširjanja preučiti bivalno okolje astronavtov. Predvsem naj bi rezultati podprli raziskave tveganja za astronavte pri načrtovanih daljših misijah na Luno in Mars.

Vatikan o Darwinovem nauku

Kot lahko preberemo v današnjem Daily Mailu, naj bi v Vatikanu v kratkem gostili seminar, kjer naj bi razpravljali o vplivu Darwinove teorije na cerkveni nauk o stvarstvu. Ali je s tem dogodkom kakorkoli povezana usoda direktorja Vatikanskega observatorija jezuita Georga Coyna, ki ga je nedavno papež Benedikt XVI razrešil, potem ko je Coyne 28 let vodil to ugledno ustanovo, ni povsem jasno. Pater Coyne, ki je bil znan zagovornik Darwinove teorije in njene skladnosti s krščanskim naukom, je namreč v več javnih nastopih nasprotoval podpori Cerkve gibanju in nauku "inteligentnega načrta" (ID).

Še boljši Google Scholar

Po blogu Google Bloscoped povzemam naslednjo vest: Google Scholar, ki ga priporočam zlasti študentom pri iskanju učnega in seminarskega materiala, je zdaj uvedel novost. Ob vsakem rezultatu iskanja zdaj navede tudi povezavo »Related Articles«, ki zelo pomaga pri iskanju najdenemu podobnih, relevantnih člankov.

Še o viskiju

V blogu Češpov njok najdemo zanimiv vpis o viskiju. Naj k temu dodam še nekaj formalizmov, ki zadevajo najbolj znani viski, t. j. škotski viski. Da se lahko viski imenuje škotski viski ali okrajšano »Scotch« mora izpolnjevati kriterije določene z zakonom (Scotch Whisky Order iz leta 1990 oz. Scotch Whisky Act iz leta 1988). Izdelan mora biti v škotski žganjarni iz vode in ječmenovega slada, ki mu pa lahko dodajo druga žita. T. i. sladica (tudi ječmenovka) mora biti pripravljena v isti žganjarni zgolj z lastnimi encimi zrna in je nato varjena (fermentirana) s kvasovkami. Fermentacijsko drozgo destilirajo v več stopnjah (vsaj dveh) do volumenske vsebnosti alkohola, ki je manjša kot 94.8% tako da ohrani okus in vonj izvornih surovin; dobljen mladi viski starajo vsaj tri leta v hrastovih sodih. Ne sme vsebovati drugih dodatkov kot vodo in barvila karamela. Po redčitvi z vodo ga stekleničijo a ne šibkejšega kot z 40 volumenskimi % alkohola.
Scotch po eni od delitev razlikujemo v »single malt« - enojni sladni, »vatted malt« (imenovan tudi "pure malt" – čisti sladni ali »blended malt« - mešani sladni), »blended« - mešani in »single grain« - enojni žitni viski. Pri nas so popularni predvsem cenejši mešani viskiji, poznavalci pa prisegajo na različne enojne sladne viskije, zlasti tiste, ki so starani preko osnovnih treh let. Kogar zanima natančnejša info o tem slavnem žganju pa mu svetujem branje Wikipedije.

Bioenergija

Energetska oskrba postaja vse resnejša skrb človeštva. V scenariju prihodnje oskrbe ni zanemarljiv prispevek, ki ga lahko ponudi t. i. bioenergija. Pri tem imamo svojo besedo in interes tudi mikrobiologi, saj številne tehnološke rešitve energetske izrabe biomase temeljijo na sodelovanju mikroorganizmov. V zvezi s tem bi vas usmeril na zanimiv informacijski vir, na Atlas obnovljivih energij (originalno v treh jezikih: nem., franc., angl.) v katerem ob drugih zanimivih podatkih najdete tudi take, ki zadevajo bioenergijo.

Tudi komenzali niso od muh

Tako imenovane komenzalne*) bakterije naj bi, kot nas na to opozori nedavni članek v reviji Science in ga povzema The Scientist, v nasprotju z dosedanjim prepričanjem v prebavilih lahko povzročale tudi škodo, podobno kot patogene bakterije. Raziskovalci so npr. pri bakteriji Escherichia coli odkrili nabor genov (v genomskem otoku pks), ki lahko povzročijo lomljene dvojne vijačnice gostiteljske evkariontske DNA. Sprožijo torej mehanizem, ki bi lahko izzval raka v prebavilih. Podatek je pomemben tudi zato, ker bo potrebno v prihodnje z večjo skrbjo preverjati lastnosti t. i. probiotskih bakterij, ki jih običajno rekrutiramo iz skupine komenzalnih bakterij.

*) komenzalen … živi v sožitju z drugim organizmom, ki mu zagotavlja hrano in mu ne povzroča škode. Komenzalne bakterije so del običajne mikrobne združbe prebavil.

Dobrodošlica blogu

Z navdušenjem pozdravljam prihod novega strokovnega bloga na sceno slovenske blogosfere (upam, da s trditvijo, da je nov ne zavajam). Blog z imenom ZNANOST @ CLOVESTVO.EDU domuje  v Delovi blogarski druščini. Avtorju s psevdonimom kvark želim veliko zadovoljstva v njegovem poslanstvu.

Morska mikrobna raznovrstnost

Objava o ugotovitvah raziskovalcev mednarodne mreže ICOMM v julijski številki ameriške revije Proceedings of the National Academy of Sciences journal sporoča, da je mikrobna raznovrstnost morskih okolij 10 do 100 krat večja, kot je veljalo doslej. Ob sorazmerno majhnem številu različnih vrst, ki prevladujejo v vzorcih, prispeva več tisoč vrst v majhni gostoti (t. i. redka biosfera - ‘‘rare biosphere’’) k veliki pestrosti okolja. Starost te biosfere prispeva neizčrpen vir genomske inovacije. Več o projektih raziskav morskih ekosistemov lahko najdete na straneh Census of Marine Life (COML) skupaj s projektom baze OBIS, International Census of Marine Microbes (ICOMM) in mreže Marine Biodiversity and Ecosystem Functioning (MARBEF).  

Zares uspeh

Naš študent mikrobiologije Rok Tkavc mi je poslal zares razveseljivo novico. Posredujem jo kar v celoti:

6 študentov mikrobiologije (5 študentov tretjega letnika in 1 iz četrtega), 1 študent biokemije in 2 študenta fizike je bilo izbranih za sodelovanje pri projektu iGEM 2006 (International Genetically Engineered Machine competition). Praktično delo v laboratoriju poteka že od junija, v začetku novembra pa se bomo udeležili srečanja vseh ekip na MIT-u in svetu predstavili svoje delo (in jih pravtako informirali, da Slovenija ni Slovaška ali pa Transilvanija :-) ).
iGEM 2006: http://parts.mit.edu/wiki/index.php/Main_Page
Stran slovenske ekipe: http://parts.mit.edu/wiki/index.php/University_of_Ljubljana_&_National_Institute_of_Chemistry,_Ljubljana,_Slovenia_2006

Zares izjemen dosežek! Iskreno čestitam!

Na lov za novicami

Je čas počitnic, vsi študijski pogoji so narejeni; zunaj trenutno dežuje! Kako primeren čas za brskanje po spletu. Zato naj vas opozorim na nekaj naslovov, kjer boste našli zanimive novičke iz sveta mikrobiologije. Microbes.info, sem že pred časom omenil. Na portalu Topix.net boste našli aktualne novice pa tudi dostop do tematskega foruma. Založba McGraw Hill ob najavi svojega učbenika ponuja tudi spisek Microbiology in the News. Tudi za radovedne je Suite 101, elektronski portal, kjer mikrobiološko stran ureja  N. R. Chamberlain, znan in učinkovit info promotor za mikrobiologijo. Podoben portal z zelo zanimivimi sporočili je na BrightSurf.com, na katerega se lahko tudi naročite preko RSS. In seveda ne moremo mimo ameriškega mikrobiološkega društva (ASM), ki na svoji strani Media Information prinaša novice, kratka poročila, izvlečke pomembnih člankov in še marsikaj. Za danes toliko, če pa kdo od bralcev najde zanimivo stran naj jo sporoči, na koncu tega zapisa kliknite na comments in pustite sporočilo... Vabim vas pa seveda, da se oglasite tudi če imate kakšno kritiko, pripombo, nasvet; vse je dobrodošlo.