Praživali vampa in bakterijski patogeni

Raziskovalca R. Rasmussen in S. Carlson iz Nacionalnega centra za bolezni živali (NADC) v Amesu (Iowa, ZDA) predpostavljata, da bi lahko praživali v vampu prežvekovalcev bile rezervoar bakterijskih bolezni  pri živalih. Razloge za trditev sta našla v dveh različnih poskusih. Ugotovila sta, da je bakterijski patogen Salmonella enterica, potem ko sta jo dodala v vampni sok, ki je vseboval praživali, postal posebno virulenten (hipervirulenten) za novorojena teleta. Ugibata, da je morda posredi povečana učinkovitost genomskega otoka SG11, ki naj bi zagotavljal antibiotsko rezistenco za več antibiotikov. Zastavila sta tudi poskus, ko sta zmešala bakterijski sev Salmonella, ki ni bila odporen proti antibiotiku cefriaksonu in bakterijski sev Klebsiella, ki je bil nosilec rezistence proti temu antibiotiku in ju nato izpostavila vampnim protozojem. V kulturi sta kmalu lahko dokazala salmonele odporne proti antibiotiku, klebsiel pa nista več odkrila. Protozoji so namreč klebsiele razgradili, za salmonele pa je znano, da lahko preživijo v praživalih potem, ko jih te použijejo. Raziskovalca zato predlagata, da bi v govejih čredah, kjer se pojavljajo sporadični izbruhi salmonelozne diareje pri teletih, preskusili t. i. defavnacijo živali. Čeprav so praživali stalni in koristni prebivalci vampa, jih lahko z nekaterimi kemijskimi sredstvi tudi začasno pokončamo in temu pravimo »defavnacija«. Znano je, da izločitev protozojev tudi zmanjša metanogenezo v vampu, kar bi istočasno zmanjšalo energetsko izgubo, ki spremlja nastajanje metana v vampni presnovi.