Mikrobna genomika

JGI (kar pomeni Joint Genome Institute) povezuje ekspertizo štirih ameriških nacionalnih laboratorijev: Lawrence Berkeley, Lawrence Livermore, Los Alamos in Oak Ridge ter Stanford Human Genome Center na področju genomskega sekvenciranja mikroorganizmov, rastlin in živali. JGI vzdržuje University of California za ameriško ministrstvo za energijo (DOE - Department of Energy). Mikrobiologom bo posebno zanimiva stran Microbial Genomics z bogatim albumom mikrobnih fotografij in opisov: Microbes;  z dostopom do mikrobnih genomov: Assemblies; spiskom sodelavcev na projektu: Collaborators in softawerskim uporabniškim vmesnikom IMG za analizo genomov. Trenutno je na voljo 304 končanih in 131 nedokončanih bakterijskih sekvenc, 27 in 5 enih in drugih iz domene arhej, 12 in 3 evkarijskih sekvenc ter 259 končanih virusnih sekvenc.

Inkubacija prionskih obolenj

S preučevanjem bolezni kuru, za katero vemo, da je povezana s kanibalizmom in jo povzroča prenos prionov, so zdaj določili, da lahko inkubacijska doba prionske infekcije traja tudi preko 50 let. To bi lahko pojasnilo relativno majhno število primerov obolenj, ki jih je povzročil prion vCJD, bolj znanj kot povzročitelj »bolezni norih krav«, pri ljudeh. In bi seveda napovedovalo, da je morda epidemični obseg razširjanja tega obolenja šele pred nami.    

ID tudi v Veliki Britaniji?

Kot lahko preberemo v zadnji številki revije THES se ideje »inteligentnega načrta« (ID) skušajo prikrasti tudi v visokošolske študijske programe v Veliki Britaniji. K sreči se že pojavljajo ugovori uglednih britanskih znanstvenikov. Nekaj o ID sem pisal tudi že v tem blogu.

Koralna smrt

Znanstveniki na kalifornijski Univerzi iz Santa Barbare so ugotovili posreden mikrobni mehanizem v katerem bakterije skupaj z algami ubijajo korale in s tem ogrožajo rast koralnih grebenov. K temu procesu z negativnimi dejavniki pomembno prispeva človek. O projektu raziskav koralnih grebenov najdete več na spletu The Coral Reef Multimedia Project.

Endogeni antibiotik

Kot kaže človeka pred infekcijami sečil varuje telesu lasten antibiotik, protein LL-37, kot so ugotovili raziskovalci na švedskem Karolinska Institutet.

Transgeneza

Na spletu TRANSGen boste našli najrazličnejše podatke, ki se navezujejo na uporabo transgenih organizmov in postopkov genskega spreminjanja v kmetijstvu in živilstvu. Splet je na voljo zgolj v nemškem jeziku. Posebno poglavje je namenjeno tudi uporabi mikroorganizmov, konvencionalnih in transgenih, v prehranski biotehnologijah.

2. kongres FEMS

Mikrobiologom ne bom povedal nič novega. Pa kljub temu naj spomnim, da bo v Madridu med 4. in 8. julijem v organizaciji FEMS izpeljan 2. kongres evropskih mikrobiologov. Ali še pomnimo, da je bil 1. kongres leta 2003 v Ljubljani?

Prijateljski bakteriofagi

»Sovražniki naših sovražnikov so naši prijatelji«. To je ena od misli s katerimi nam profesor Martin Loessner v svojem inavguralnem nastopu ob prevzemu redne profesure na ETH Zuerich predstavlja zanimive možnosti uporabe bakteriofagov pri kontroli patogenih in toksigenih bakterij v živilih. In njegovo predavanje si lahko ogledamo in mu prisluhnemo v živo, zahvaljujoč t. i. ETH E-Collection, o kateri govorim tudi >tukaj (poskrbite le, da boste imeli na svojem računalniku naložen Appleov QuickTime Player).

Praživali vampa in bakterijski patogeni

Raziskovalca R. Rasmussen in S. Carlson iz Nacionalnega centra za bolezni živali (NADC) v Amesu (Iowa, ZDA) predpostavljata, da bi lahko praživali v vampu prežvekovalcev bile rezervoar bakterijskih bolezni  pri živalih. Razloge za trditev sta našla v dveh različnih poskusih. Ugotovila sta, da je bakterijski patogen Salmonella enterica, potem ko sta jo dodala v vampni sok, ki je vseboval praživali, postal posebno virulenten (hipervirulenten) za novorojena teleta. Ugibata, da je morda posredi povečana učinkovitost genomskega otoka SG11, ki naj bi zagotavljal antibiotsko rezistenco za več antibiotikov. Zastavila sta tudi poskus, ko sta zmešala bakterijski sev Salmonella, ki ni bila odporen proti antibiotiku cefriaksonu in bakterijski sev Klebsiella, ki je bil nosilec rezistence proti temu antibiotiku in ju nato izpostavila vampnim protozojem. V kulturi sta kmalu lahko dokazala salmonele odporne proti antibiotiku, klebsiel pa nista več odkrila. Protozoji so namreč klebsiele razgradili, za salmonele pa je znano, da lahko preživijo v praživalih potem, ko jih te použijejo. Raziskovalca zato predlagata, da bi v govejih čredah, kjer se pojavljajo sporadični izbruhi salmonelozne diareje pri teletih, preskusili t. i. defavnacijo živali. Čeprav so praživali stalni in koristni prebivalci vampa, jih lahko z nekaterimi kemijskimi sredstvi tudi začasno pokončamo in temu pravimo »defavnacija«. Znano je, da izločitev protozojev tudi zmanjša metanogenezo v vampu, kar bi istočasno zmanjšalo energetsko izgubo, ki spremlja nastajanje metana v vampni presnovi.

Predstavitev uglednega laboratorija

Sprehod po spletni strani švicarskega samostojnega laboratorija INTERLABOR Belp AG nas ne bo pustil ravnodušne. V Novicah nas obveščajo o aktualnem dogajanju v analitiki farmacevtskih sredstev, živil in okolja. Povezava Analize nas seznani z naborom analitike za katere je laboratorij usposobljen in mednarodno certificiran v segmentih elementarne analitike, mikrobiološke analitike, analiz pesticidov, farmacevtskih sredstev in vitaminov. In potem je tu zelo dragocen nabor Povezav, zares dragocen vir referenčnega materiala.

Metagenom kolona pri človeku

V študiji objavljeni v prvi junijski številki revije Science raziskovalci inštituta za genomske raziskave TIGR poročajo o analizi metagenoma oz. mikrobioma debelega črevesa človeka. V tem pomembnem ekosistemu našega telesa najdemo več kot 1,000 mikrobnih vrst. Prebavno cev, kot pravi prvi avtor članka Steven Gill, polni najobsežnejša in najbolj raznolika mikrobna združba v človeškem telesu od katere je bistveno odvisno naše zdravje. Premik v tej populaciji ima za posledico motnje v presnovi ali pa razvoj različnih bolezni.

Analizo so opravili na fekalnih vzorcih dveh oseb, ki sta bili brez kakršnegakoli zdravljenja v zadnjem letu dni. Pripravili so genetske DNA knjižnice, ki so jih v primeru obeh oseb sestavljali čitalni zapisi 65,059 in 74,462 sekvenc. To je nakazovalo pristotnost več sto bakterijskih filotipov, večinoma iz dveh bakterijskih skupin Firmicutes in Actinobacteria. Dokazali so tudi prevlado sekvence metanogene arheje Methanobrevibacter smithii.
Študija je nedvomno pomemben korak k preučevanju razlik v mikrobni sliki v prebavilih pri različnih obolenjih, kot so Chronova bolezen ali pa rak seveda pa tudi pri iskanju vplivov različnih diet na mikrobno poselitev črecesa.

Več o tem si preberite >tukaj, ali še bolje v originalnem članku revije Science na straneh 1355-1359.

Bakterijska čutila

Skupina raziskovalcev na Univerzi Cornell pojasnjuje mehanizme s katerimi bakterije  zaznavajo spremembe v okolju npr. v koncentraciji kemijskih spojin. Bakterije lahko zaznavajo razlike, ki so vsega 0,1 % spremembe v koncentraciji, torej ko je kapljica razredčena v tisoč kapljicah. Mehanizem, ki zagotavlja tolikšno občutljivost, je temeljen na mrežnem pomnoževanju odziva skupine molekul, ki jih vzbudi ena sama receptorska molekula.

Razumevanje tega kooperativnega mehanizma bi lahko bilo navdih za izdelavo molekularnih orodij, ki bi z veliko natančnostjo zaznavala v okolju bodisi kemijske ali svetlobne vplive, spremembe v ionski moči ali v vrednosti pH. Nekaj več o tem je mogoče prebrati >tukaj ali pa v celoti v majski številki revije Nature Structural and Molecular Biology.

Mikrobiološki portal

Najbrž najobsežnejši in najaktualnejši mikrobiološki portal je Microbes.info, kjer poleg najav dogodkov v mikrobiologiji in obsežnejših člankov najdemo tudi novice iz sveta mikrobiologije. Portal je dragocen tako za študente s ponudbo učnih vsebin, kot za mikobiologe, ki želijo spremljati razvoj in novosti v stroki. Portal ima tudi dobro obiskano forumsko ponudbo.