28 januar, 2006

Sistemska biologija ali biologija sistemov

Prostodušno priznam svojo težavo, da sem hitro negotov pri presoji, ali pravilno uporabljam slovenščino, ko sem npr. soočen z jezikovno dilemo. Koga naj krivim: ali dejstvo, da sem odraščal v bilingvalnem okolju, ali da sem se kasneje, ob učenju tujih jezikov, premočno prepustil njihovim vplivom. Kakorkoli, tudi danes zelo rad vidim, da mi moje besedovanje kritično pregleda nekdo z bolj izostrenim čutom za slovenski jezik.

Tako sem nedavno ostal v zadregi, kako naj pravilno prevedem angleški pojem »systems biology«. Naj na tem primeru prikažem kako sem se lotil problema. Vsaj dve rešitvi sem videl: »sistemska biologija« in »biologija sistemov«, pri čemer sem se bolj ogreval za prvo. Moj prvi korak pri razreševanju dileme je bil skok na spletno stran terminološke komisije Slovenskega biokemijskega društva, kamor se pogosto zatekam, saj cenim njihovo delo. Slovar, ki tam nastaja je svetoval uporabo »biologija sistemov«, vendar me ni prepričal. Nadaljeval sem iskanje po spletu. Najprej sem se ustavil na strani Institute for Systems Biology in poiskal njihovo definicijo:
»Systems biology is the study of an organism, viewed as an integrated and interacting network of genes, proteins and biochemical reactions which give rise to life. Instead of analyzing individual components or aspects of the organism, such as sugar metabolism or a cell nucleus, systems biologists focus on all the components and the interactions among them, all as part of one system. These interactions are ultimately responsible for an organism´s form and functions«.
Ker je najdeno nekako pritrjevalo moji predstavi, da bi bilo bolje govoriti o sistemski biologiji, sem iskal dalje. V iskalec najdi.si sem vnesel obe možnosti: prva je dala 24 zadetkov, druga pa le 8. In prav pri tem iskanju sem naletel tudi na članek prof. Komela z naslovom Funkcijska genomika in sistemska biologija (v polnem tekstu!), ki me je utrdil v misli, da sem na pravi poti.

Nisem še odnehal, preskusil sem še neko drugo sintagmo, ki je veliko dlje v rabi, to je pojem »sistemska teorija«, kot mi je odzvanjal v ušesu v tej obliki. Zopet sem v najdi.si permutiral besedi in rezultat: »sistemska teorija« = 316 zadetkov in »teorija sistemov« =1242 zadetkov. Za prvi pojem imamo v slovenščini npr. knjigo v prevodu npr. H. Willke: Sistemska teorija razvitih družb. Vendar tudi za drugi pojem sem našel knjigo, namreč Svečkovo Teorijo sistemov. Hudo(!), postal sem zopet negotov.
Iskanje sintagme sistemska biologija sem ponovil še z Googlom: prva oblika je dala 29 zadetkov, druga samo enega (in to stran SBD!). Razlika z najdi.si je nastala zaradi zadetkov iz hrvaškega jezikovnega prostora, ki tudi imajo pojem »sistemska teorija.

Mimogrede: pri tem iskanju sem naletel tudi na podatek, da je eden pionirjev sistemske biologije v svetu Slovenec Matej Orešič, ki trenutno dela v VTT na Finskem ( 1 in 2 in 3 in 4 in 5 ) , o čemer je pred časom poročala tudi revija Finance.

Kako bom ravnal: zaenkrat bom uporabljal sintagmo sistemska biologija, bi pa bil vesel vsakega nasveta, kako (predvsem pa zakaj) bi bilo bolje drugače.

10 komentarjev:

  1. Izraz "biologija sistemov" se sliši bolj domače (mogoče zaradi predmeta "Biologija človeka"). Kaj pravijo jezikoslovci?

    Vesna

    OdgovoriIzbriši
  2. P.S.: tudi pri Ekologiji smo omenili npr. biologijo risa.

    Vesna

    OdgovoriIzbriši
  3. Sem vesel, da se je pričela razprava: zlasti ker sem v svojem razmišljanju razvojen, kot sem že rekel. Pa vendar, če pogledam sklopa »biologija človeka« ali pa »biologija risa«: gre za obravnavo bioloških fenomenov človeka ali pa risa kot obravnavanih objektov. Pri »biologiji sistemov« pa sistem ni objekt obravnave, ampak je objekt obravnave biologija, ko nanjo pogledamo skozi sistemski pristop, torej v nekem »meta« pogledu. No, pa saj tudi rečemo sistemski pristop in ne drugače. Nadaljujva, morda se nama pridruži še kdo?

    Franc

    OdgovoriIzbriši
  4. Sam se bolj nagibam k izrazu "biologija sistemov". To pa predvsem zato, ker se celica (organizem...karkoli) obravna kot sistem, kjer se vršijo raznorazni procesi. In nas zanima ravno biologija teh sistemov.
    vendar...če pomislim tudi drugače...zakaj pa potem rečemo mikrobna ekologija, rastlinska fiziologija, ko bi pa lahko rekli tudi ekologija mikroorganizmov, fiziologija rastlin itd.
    bi nemara lahko ti dve zvezi uporabljali kot sinonim? Oziroma, če uporabljajo podobne zveze kot sinonim, zakaj bi potem v tem primeru diskriminirali?
    Rok

    OdgovoriIzbriši
  5. Če govorimo o pojmu, ki je uporabljan v angleškem jeziku kot "systems biology", se mi zdi iz jezikovnega stališča edini sprejemljiv prevod: "biologija sistemov", kot ste zasledili na spletni strani terminološke komisije.
    Če pogledamo definicijo se skoraj res zdi bolj primeren izraz: "sistemska biologija" (enega ali morebiti večih sistemov), ampak bi takrat moral biti angleški prevod: "system biology".
    Mislim, da bi se prvo morali vprašati o ustreznosti angleškega izraza.

    OdgovoriIzbriši
  6. Pridružujem se mnenju, da je bolj ustrezen izraz biologija sistemov.
    Razen tega, da se strinjam z že povedanim, naj omenim, da me prvi izraz precej asociira na sistematiko. ('sistemska biologija v uporabi organizmov' je namreč naslov eseja, ki mi je bil dodeljen in priznati moram da sem si sprva popolnoma napačno interpretirala kaj naj bi naslov od mene zahteval.)
    Veseli me, da se je ravno o tej temi razvila debata.

    OdgovoriIzbriši
  7. Upam, da razprava še ni končana... Ker sodelujem pri delu Terminološke komisije Slovenskega biokemijskega društva, bom poskusil razložiti, zakaj smo se odločili za izraz 'biologija sistemov', ob tem pa bom omenil še nekaj mojih osebnih razmišljanj.

    Po našem razumevanju 'systems biology' predstavlja pogled na živi svet skozi preučevanje različnih sistemov, od proteinskih kompleksov, metaboličnih poti, do celičnih in tkivnih sistemov (nekako v smislu uvodnika v prilogi Nature Reviews in Mol. Cell Biol. (http://www.nature.com/nrm/focus/modelling/index.html).

    Če bi prevajali kot 'sistemska biologija' bi to po eni strani lahko nestrokovnjaki napačno razumeli, kot da gre za sistematsko biologijo, po drugi strani pa tudi v angleščini obstaja izraz 'systemic biology'. Uporabljajo ga zelo različno, kot oznako za računski postopek za ponazarjanje odnosov med biološkimi sistemi (glej Remic, Škarja & Jerman: http://www.bion.si/gradiva-objave/referat_perturbacije.pdf), napačno kot sinonim za sistematsko biologijo ali pa kot sinonim za 'systems biology', pri čemer pa slednji izraz uporabljajo bistveno pogosteje.

    Kot so omenili že nekateri pred mano, oblikovanje izrazov tega tipa ni nenavadno (kebi03: biologija človeka). Čeprav je res, kar pravi Franc (da 'sistem ni objekt obravnave, ampak je objekt obravnave biologija, ko nanjo pogledamo skozi sistemski pristop'), pa mislim, da je na izraz 'biologija sistemov' bolje gledati kot na razlago biologije: ne gre za biologijo nasploh, ampak biologijo, ki jo sestavljajo sistemi. Mogoče podobno, kot pri besedni zvezi 'gozd borovcev': lahko bi seveda rekli, da gre za 'borov gozd', če pa poudarimo, da gre za borova drevesa, pa 'gozd borovcev' verjetno ni tako napačen izraz.

    Marko Dolinar

    OdgovoriIzbriši
  8. Kolegu dr. Dolinarju res lepa hvala za zelo izčrpen zapis in prav vesel sem, da vsi dosedanji razpravljalci dokazujemo, kako informacijsko koristen je blog kot oblika komunikacije. Kolega me je v znatni meri prepričal s svojimi argumenti, zlasti če razmišljam po tisti znani parafrazi: " ...je najboljša med ne najboljšimi rešitvami". In ko sem prebiral njegov odgovor me je obšla še nadaljnja heretična misel: kaj pa če bi rekli povsem drugače? Priznam, morda nekoliko nenavadno, pa vendar. Rekli bi kar "biološki sistemi", kot je med njegovimi vrsticami mogoče najti na nekem mestu. Tako bi obšli vendarle ne povsem ustrezno pojmovno sporočilo, ki ga nosi sintagma "biologija sistemov".

    OdgovoriIzbriši
  9. Kljub temu, da se moje vprašanje ne nanaša na zastavljen problem, bi vseeno rada izvedela nekaj glede pravopisa znanstvenih člankih, učbenikih... Gre namreč za veliko začetnico na začetku stavka, kadar pišemo imena genov. Pri bakterijah z veliko začetnico zapišemo ime proteina, z malo pa ime gena. Kaj se zgodi, če hočemo z imenom gena začeti stavek? V knjigi Genes VIII v takem primeru poved začnejo z malo začetnico. Citiram:˝cdc25 codes for a tyrosine phosphatase that is required to ...˝

    Ali je v slovenščini to dovoljeno? Ali se je mogoče bolje izogibati omembi imena gena ne začetku stavka?

    Odgovor sem že iskala v pravopisu, pa nisem našla ničesar. Vprašala sem tudi prijateljico, ki študira slovenščino, pa je rekla, da se v takem primeru napiše velika začetnica, ki pa jo damo v oglate oklepaje in s tem nakažemo, da se beseda drugače piše z malo začetnico. Ali se to tudi dejansko uporablja?

    Jelka

    OdgovoriIzbriši
  10. Profesor Nekrep predlaga, da bi dvome glede uporabe 'sistemske biologije' oziroma 'biologije sistemov' presegli z izbiro novega izraza, 'biološki sistemi'.
    To seveda je možnost, ki pa ima tudi svoje slabosti. Izraz 'biologija sistemov' vendarle nakazuje, da gre za neko opredeljivo vejo biologije, kar pa za 'biološke sisteme' ne velja. Res sicer je, da se biologija sistemov ukvarja (tudi) z biološkimi sistemi, a izraza vendarle označujeta različne stvari: prvi vedo, drugi pa objekte raziskovanja. Zato osebno še vedno zastopam stališče, da bi 'systems biology' prevajali kot 'biologija sistemov', svoje razloge pa sem razložil v enem od prejšnjih komentarjev.

    OdgovoriIzbriši