Dobri holesterol in infekcije

Da t. i. »dobri holesterol« (HDL) pomembno sodeluje pri obrambi telesa pred protozoarnimi infekcijami so sumili že dolgo. Zdaj pa so raziskovalci na Marine Biological Laboratory (MBL) odkrili, da humani HDL sodeluje pri sestavljanju dveh proteinov - apolipoproteina L-1 (apo L-1) in haptoglobinu sorodnega proteina (Hpr) - v učinkovito protimikrobno učinkovino.

DNK vakcina proti ptičji gripi

Po Bio.com in ScienceDaily povzemam priporočilo, da bi bilo mogoče proti ptičji gripi proizvesti  DNK vakcino v vsega dveh do treh tednih. Kot poročajo iz skupine dr. Petra Dunnilla iz University Collegea v Londonu bi bilo potrebno pripraviti »zanko« DNK, ki bi vsebovala načrt za protein  iz zunanje  strani H5N1 virusa. Po vbrizganju take DNK v celice bi ta hitro izzvala tvorbo proteina, ki bi nato kot antigen sprožil imunski odziv na podoben način kot to povzroči konvencionalna vakcina.  V nasprotju s tem pa bi za proizvodnjo konvencionalne vakcine v oplojenih jajcih potrebovali do šest mesecev, kar je seveda veliko preveč za učinkovito obvladanje pandemije gripe. Seveda pa Dunhill opozarja, da bi smeli uporabiti DNK vakcino v skrajni sili zgolj pri omejevanju izbruha bolezni, saj je sama tehnika slabo preskušena na ljudeh.

Papiga še buri duhove

V povezavi s papigo, ki je pretekli teden poginila v Veliki Britaniji za ptičjo gripo in so pri njej dokazali virus H5N1, še vedno ostaja nekaj neznank, zlasti kje iskati pravi izvor okužbe.

Virus H5N1 v Veliki Britaniji

Kot je sporočilo britansko kmetijsko ministrstvo, so pri papigi, ki je 16. oktobra letos poginila v karanteni v Essexu, v petek ugotovili letalni virusni sev H5N1 ptičje gripe. Papiga je bila 16. septembra letos uvožena iz Surinama s skupino več drugih ptic, v karanteni pa je bila tudi s pticami iz Taiwana. Vse živali v karanteni so pokončali; poročajo pa, da so oskrbovalce v karanteni preventivno zaščitili s protivirusnim zdravilom. Velika Britanija ni razglašena kot ogroženo področje, ker je do pogina prišlo v karanteni. Britanska vlada je pozvala EU, da prepove nadaljnji mednarodni promet s prostoživečimi pticami.  

Alkohol...ne samo v užitek.

Benjamin Franklin naj bi izjavil: »Pivo je dokaz, da nas bog ljubi in želi, da smo srečni…". Tak začetek naj nikakor ne bo prispevek k razpravi o »razumnemu stvarstvu«, naj vas pa napoti na zares zanimiv poljuden razmislek o evoluciji alkoholne fermentacije, ki ga je prispeval PZ Myers v blogu Pharyngula. Avtor skuša tudi razpravljati o vprašanju, kaj je prisililo mikroorganizme, da uporabljajo ta razmeroma neučinkovit način anaerobne presnove.

Kdaj drugič pa nekaj več o verskem fenomenu »razumnega stvarstva« - »Intelligent Design« (ID), ki aktualno razburja ameriško biološko srenjo; biologi morajo znova, tudi na sodiščih, braniti evolucijski nauk. Za ogrevanje naj služi nekaj misli o ID iz nagovora trenutnega predsednika Univerze Cornell Hunter R. Rawlingsa III. Mimogrede: ali je že kdo zasledil ali poskusil oblikovati slovenski prevod za »Intelligent Design«?

NLM Gateway

Naravoslovci, ne spreglejte informacijskih storitev, ki jih ponuja omrežje ameriške Nacionalne medicinske knjižnice (NLM Gateway). O tem pišem tudi >tukaj.

Tularemija

24. septembra letos so pri rednem vzorčenju zraka v ameriški prestolnici Washington in po naknadni preiskavi v okviru posebnega programa BioWatch (glej >tukaj, >tukaj in >tukaj) odkrili sledove biološkega materiala, za katerega se je kasneje izkazalo, da je šlo za bakterijo Francisella tularensis, povzročitelja tularemije. To je bil dan, ko je bil v mestu knjižni sejem in tudi protivojne demonstracije. Preiskovalci ne morejo določiti ali gre za naključno najdbo ali za morebiten poskus bioterorističnega napada, saj velja, da je mogoče povzročitelje tularemije uporabiti tudi kot biološko orožje. Kljub temu, da je od takrat že pretekla inkubacijska doba za omenjeno bakterijo, k sreči ni prišlo do izbruhov obolenja Zanimivo je, da razen zaznave in preiskave vzorcev niso ukrepale niti lokalne in tudi ne zvezne službe, med njimi tudi ne novi organ Urad domovinske varnosti, ki je bil ustanovljen prav za take in podobne dogodke. Več o nenavadnem zapletu si lahko preberete >tukaj.

Odpornost na Tamiflu

Kot poroča revija New Scientist so pri pacientki iz Vietnama ugotovili virusni sev H5N1 odporen na Tamiflu, ki velja za zdravilo izbire v zgodnjem obdobju morebitne pandemije. Najdba opozarja, kako najbrž priporočilo nekaterih strokovnjakov, da bi v primeru izbruha bolezni ključne ljudi, ki bodo sodelovali pri zatiranju bolezni, preventivno zaščitili z zmanjšanimi dozami zdravila, ni smiselno, saj bi se s tem povečala nevarnost pojavljanja odpornih sevov virusa.

Izkoreninjenje poliomyelitisa

Zopet bo kot kaže minilo leto, ko se bo trenutek izkoreninjenja ene najhujših bolezni človeštva – poliomyelitisa, odmaknil v prihodnost. Letos so najhujša žarišča, v Nigeriji, Yemenu in Indoneziji, razlog, da vsaj še 12 mesecev ne moremo pričakovati zaustavitve širjenja bolezni. Letošnje število obolelih je do danes doseglo 1349 primerov v 16 državah, pri čemer pa je v večino držav bila bolezen prinesena in le v 5 državah izbruh pripisujejo endemičnemu izvoru.

Nature podcast

Vsak teden, ob izidu nove številke, izda založniška hiša Nature zdaj tudi zvočni zapis kratkega pregleda vsebin novega zvezka, v obliki t.i. »podcast« datoteke. Dostop do zapisov je omogočen bodisi preko povezav, ki jih najdete >tukaj, ali pa se lahko naročite na tedenski samodejni  prenos v programu iTunes (tega si naložite brezplačno iz spleta firme Apple), kjer v  direktorij Podcast kopirate URL naslov: http://www.nature.com/nature/podcast/rss/nature.xml.

Več protiteles

Na spletu Biotechnology and Biological Sciences Research Council (BBSRC) nas obveščajo, da je britanskim raziskovalcem na Imperial College London uspelo razviti postopek za pospešen razvoj protiteles, kar bo močno podprlo raziskave preučevanja mikrobne patogeneze.  

Virus gripe

Iz The Scientista povzemam sporočilo, da je v prvih oktobrskih številkah revij Nature in Science izšlo troje zelo opaženih člankov, ki obravnavajo virus gripe. V prvem je razkrita sekvenca virusa influence, ki je povzročil pandemijo leta 1918. V članku v reviji Science je opisana rekonstrukcija tega virusa z namenom preveritve njegove patogenosti za miši. In v tretjem članku ugotavljajo avtorji na temelju sekvenc preko 200 virusnih sevov, da je med njimi zaradi posledic evolucije virusa veliko večjo variabilnost, kot so verjeli doslej. Raziskave, predvsem pa najava objave je vzbudila precej vznemirjenja v strokovni javnosti, saj je bila izražena skrb, da bi lahko objavljeni podatki služili bioteroristični zlorabi. Pred izidom revij je bila sklicana nujna seja ameriškega National Science Advisory Board for Biosecurity (NSABB), vendar so v razpravi presodili, da prednosti objave odtehtajo morebitno tveganje.

FDA priročnik

Ameriška FDA (Food and Drug Administration) je na spletu objavila v odprtem dostopu svoj priljubljeni »FDA's Bacteriological Analytical Manual« (BAM). Priročnik vsebuje postopke mikrobiološke analize živil in kozmetike in je doslej bil dostopen le v papirni in CD ROM obliki. Sedanja spletna verzija je nekoliko dopolnjena.

Nobelove nagrade 2005

Kot sporoča The Nobel Assembly at Karolinska Institutet sta letošnjo Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino prejela dr. Barry J. Marshall in dr. J. Robin Warren iz Avstralije, prvi mikrobiolog in drugi patolog, za svoje delo s katerim sta dokazala, da ima pomembno vlogo pri nastanku gastritisa in peptične razjede na želodcu bakterija Helicobacter pylori. Delila si bosta prestižno nagrado v višini 1,3 milijona US dolarjev. Profesor B. J. Marshall, star 54 let, je raziskovalec na University of Western Australia, medtem ko je 68-letni dr. R. Warren patolog na Royal Perth Hospital, kjer jima je leta 1982 tudi uspelo njuno odkritje, ki pa ga je v začetku spremljalo ostro zavračanje stroke. Izčrpnejši tekst o tem objavlja danes tudi The Scientist.

Pticja gripa

Ptičja gripa se vse pogosteje pojavlja kot tema obravnave tudi v javnih medijih. Zdaj se je, kot nas opozarja TTTYB blog, pojavila tudi prva enciklopedična spletna stran v načinu wiki pisanja v sodelovanju, ki je posvečena ptičji gripi – FluWiki. Organizatorji tega wiki spleta pravijo, da je njihov namen pomagati lokalnim skupnostim pri pripravah in obvladovanju ev. pandemije ptičje gripe. Pravijo tudi, da je njihov namen obveščati, ne ustvarjati panike. Seveda wiki narava tega spleta lahko zagotavlja zanesljive in zaupanje vredne informacije šele ob ustrezni popularnosti strani in ob sodelovanju strokovnjakov s področja. Sodbo o vendarle zanimivem poskusu, predvsem zaradi uporabljenega wiki medija, si bomo torej še ustvarili. Kritiki pa že opozarjajo organizatorje wiki strani, da je na spletu že prisotna informacijska stran Influenza (Flu), ki jo urejajo nikjer drugje kot pri ameriških Centrih za kontrolo in preprečevanje bolezni (Centers for Disease Control and Prevention - CDC)! Podobne spletne informacije ponuja tudi Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization - WHO) na svoji strani Influenza in tudi v okviru svoje mreže FluNet. Nekaj aktualnih odgovorov o tveganju in varovanju ljudi pred ptičjo gripo je pripravil ANDRÉ PICARD. Na strani FAO - Avian Influenza najdete predvsem odgovore na vprašanja o razširjanju gripe med divjo in domačo perutnino, ki predstavlja seveda rizični izvor bolezni za predskok na ljudi. In tudi pri Librarians' Internet Index – LII so povedali, da imajo zanimivo bibliografsko bazo na to temo. In med blogerji velja omeniti blog, ki ga pripravlja Crawford Kilian pod imenom H5N1 z bogatim naborom informacij tudi v povezavah. Študenti, pripravljalci seminarjev pozor, virov ne bo zmanjkalo.

Quorum sensing

O medcelični komunikaciji med bakterijami, znani s tujko »quorum sensing«, pri nas to skušamo prevajati kot »zaznavanje celične gostote«, razkrivajo raziskovalci nove in presenetljive podrobnosti.  Profesorica Bonnie L. Bassler iz Howard Hughes Medical Institute  (HHMI)  razlaga ugotovitve svoje skupine, objavljene v zadnji številki revije Nature, takole: "Sposobnost medsebojnega sporazumevanja bakterijskih celic in pa sposobnost, da to sporazumevanje lahko tudi motijo, ima posledice v ekoloških nišah, ki vsebujejo konkurenčne bakterijske skupine kot tudi tam, kjer so bakterije v stiku z višjimi organizmi npr. s človekom. V prebavilih lahko tako bakterije, ki ta prostor stalno poseljujejo, ovirajo vsiljivce pri naseljevanju.«  S signalnimi molekulami, ki so »jezik sporazumevanja« tudi z različnimi nesorodnimi vrstnicami, dosegajo lahko bakterije različne učinke v svojem habitatu. Celice te signalne molekule bodisi proizvajajo ali pa odstranjujejo in tako z vplivom na njihovo  koncentracijo pomembno spreminjajo odzive partnerjev v okolju.