15 september, 2018
Prilagojeni probiotiki
Ta članek je vredno prebrati, tudi zato, da se zamislimo nad sedanjo
rabo probiotikov, zlasti ko jih uporabimo za obnovitev črevesnega
mikrobioma po antibiotski terapiji. Verjamem, da bo prihodnost
poterapevtske obnove črevesnega mikrobioma v prilagojeni uporabi
nadomestnega, terapevtskega (probiotskega) pripravka. To pa bo seveda
zahtevalo nove raziskave, ki bodo predvsem razjasnile mehanizme
interaktivne vzpostavitve ravnotežja med po antibiotski terapiji
preživelega mikrobioma in v probiotik vključenih mikroorganizmov.
Obetaven raziskovalni izziv, ki pa bo zahteval obilico novega znanja.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Na FB, kjer sem "šeral" članek je bralka komentirala:
OdgovoriIzbrišiZanimivo. Večina ljudi torej zaman zapravlja denar za Activio, Actimel in podobne probiotike.
Odgovoril sem:
Bilo bi prelahkotno izreči, da zapravljajo denar, vendarle pa testiranja niso vedno najbolj vzpodbudna. Posebno pa se zadeva zaostri takrat, ko uporabljamo probiotike za obnovo črevesne mikrobne združbe po antibiotski terapiji, ki običajno pusti pravo opustošenje tudi med koristnimi mikroorganizmi prebavil. V prodaji najdemo tudi terapevtske probiotike, s katerimi so opravili precej verodostojne raziskave, vendar pa zanje velja poiskati nasvet zdravnika ali farmacevta. Ne vem pa, kako skrbno ponudniki komercialnih, na fermentiranih mlečnih izdelkih temeljenih probiotikov (cit. v komentarju) preverjajo vitalnost vključenih mikroorganizmov, zlasti pa njihovih učinkov na ravnotežje prebavnega "mikrobioma" (izraz za mikrobno združbo bakterij, gliv in virusov, ki jih najdemo kot stalne in koristne prebivalce na ali v živem organizmu). Morda z izrekanjem tega zadržka pravzaprav že delam krivico proizvajalcem in zato se tukaj ustavljam. Naj pa kot vzpodbudo povem, da je preučevanje prebavnega mikrobioma med najbolj intenzivno raziskovanimi področji humane prebavne fiziologije.
Čeblahko malo provokativno rečem, kako lahko človek "sheka" tako kompleksen sistem, ki ga je narava vzpostavljala milijone let? Moje razmišljanje kot biolog je v smeri, da zelo težko. Sploh, ko imamo za raziskovanje tako groba orodja in še relativno malo specialističnega znanja.
OdgovoriIzbrišiZa lahko branje v tej smeri priporočam knjigo Gut reactions.
Na FB je bilo še nekaj komentarjev:
OdgovoriIzbriši"Orkaduš! Je kje tudi kakšna študija o dojenčkih, ki so bili na antibiotikih? Naša pikolinka je bila dva meseca preventivno na antibiotikih, od 8. dneva, zdaj ji pa probiotike dajemo, da ji popravimo floro, ampak po tem članku sodeč ... ne ravnamo ravno prav."
Na to sem odgovoril:
"Uporaba probiotikov je zelo kočljiva tema zlasti za svetovalce. Čeprav tudi sam uporabljam probiotike, zlasti kot pomoč obnovi mikrobioma po antibiotski terapiji, bi ne upal nikomur svetovati vrste preparata. In ne bi upal tudi odsvetovati njihove uporabe, zlasti če jih je pacientu predpisal zdravnik. Sam izberem tak preparat, ki poleg najpogosteje uporabljanih mikroorganizmov iz rodov Lactobacillus in Bifidobacterium vsebuje tudi t.i. prebiotike, to so dodatki, najpogosteje rastlinskega izvora, ki podprejo uveljavljanje mikroorganizmov pri vključevanju v stalno črevesno mikrobno združbo (na nek način so to prednostni prehranski viri za rast mikroorganizmov). Tako npr. sam najpogosteje segam po preparatu BactoFlor10/20, vendar tega podatka nikakor ne navajam kot priporočilo komurkoli. In še nekaj naj dodam, da namreč nikoli ne izrekam zdravniku pričakovanja, da naj mi predpiše antibiotsko zdravilo, če se tudi sam ni odločil za to. Spomnim se citiranja zlasti ameriške prakse, ko pacienti pravzaprav s svojim vztrajanjem pri zdravniku izsilijo antibiotsko terapijo, tudi kadar ta ni nujno potrebna. Povedano seveda ni opozorilo, ampak zgolj vzpodbuda, da se o teh rečeh predvsem pogovorite s svojim zdravnikom in da mu zaupate. Sam v praksi uporabe probiotikov nestrpno pričakujem rezultate novih raziskav in prav podatki izraelskih raziskovalcev iz članka v NewScientistu kažejo, da se tej problematiki intenzivno posvečajo in to ne le pri njih, ampak v številnih ekipah v svetu. Seveda je odkrivanje zakonitosti sožitnega odnosa med različnimi mikroorganizmi in tudi med mikroorganizmi ter gostiteljskim organizmom (npr. človekom) tako kompleksna, da moramo imeti še veliko potrpljenja, da bodo spoznanja zanesljivejša."
In dodal sem še:
OdgovoriIzbriši"Kdor želi več vedeti o prebavnih procesih in kako v njih sodelujejo mikroorganizmi mu svetujem knjigo Giulie Enders: Čarobno črevesje - Vse, kar morate vedeti o najbolj prezrtem organu (ki jo imamo tudi v slovenskem prevodu pri EMKA.SI)."