Dolgoživost spor B. anthracis

Ob zadnjem primeru pojava antraksa pri govedu pri nas sem skušal malo ponoviti svoje vedenje od dolgoživosti spor B. anthracis v naravnem okolju. Ubral sem preprostejšo, čeprav seveda manj zanesljivo pot in sem pobaral kar "strička Googla". Kar prvi zadetek mi je ponudil še dodatno zanimivost. Poleg zelo dolgega vztrajanja spor v tleh je epidemiološko morda pomembno, da se bakterija tudi namožujejo v tleh s pomočjo izkoriščanja drugih talnih organizmov, kar so eksperimentalno lahko potrdili za pražival Acanthamoeba castellanii. Kar zadeva dolgoživost spor B.a. navaja Wikipedia preko 70 let, najdemo pa tudi navedke o vztrajanju v tleh za dobo 300 let. Občasne najdbe spor bakterij iz rodu Bacillus v nekaj milijonov let starih fosilnih ostankih, ki jih je bilo mogoče znova aktivirati, pa ostajajo vprašljive zaradi težav pri nadzoru eksperimentalnega postopka. 

Mikrobiološki članki v OD na PeerJ

Na spletni arhivski strani PeerJ so v odprtodostopni obliki na voljo članki vodilnih avtorjev v mikrobiologiji. Novejše predstavitev najdete >tukaj.

Koristna iniciativa

Obeta se nam rešitev za težavo, ki zadnja leta močno ovira razvoj vitalnih zdravil, zlasti vakcin. Trije raziskovalci, kot poroča Business Insider, predlagajo oblikovanje projektne fondacije, ki bi razvijalcem omogočila pospešitev preverjanja učinkovitosti in tako uvajanja novih vakcin.

Obetavna vakcina

Mediji so v preteklih dneh obsežno obveščali javnost ( >tukaj, >tukaj ), da je poskusna vakcina proti Eboli, ki so jo v zadnjih mesecih preskušali na ogroženih območjih vzhodne Afrike, pokazala izjemno učinkovitost. Podrobnosti o tem, kako je projekt razvoja te vakcine tekel skozi zadnja leta nam predstavlja dr. Racaniello na svojem blogu. In istočasno z razgrnitvijo dolgotrajnih naporov tega projekta tudi najbolje zavrne pogoste očitke in začudenje, da že prej ni bilo na voljo ustrezne zaščite.    

"Kvote" za kongresne odbore

V zadnji številki e-revije Inside Higher Ed mi je pozornost zbudil prispevek Scotta Jaschika "Ending All-Male Panels" predvsem zato, ker je svojo tezo obdelal na primeru Ameriškega mikrobiološkega društva (ASM). Tema, ki se je je Jaschik lotil, je nediskriminatorno vključevanje žensk v organizacijo kongresnih prireditev, še zlasti ko gre za panelne odbore. ASM je namreč v zadnjih letih doseglo izjemne uspehe pri uravnoteževanju ženske prisotnosti. Število ženskih predavateljev na njihovih zelo odmevnih letnih kongresih je od leta 2011 do letos narastlo od 26,7% na 48,5% in število panelnih odborov, kjer so prevladovali moški je padlo od 35,7% na 4,1% v istem obdobju, kot je mogoče prebrati v študiji A. Cassadevalla in sod., ki jo citira Jaschik. V citiranem članku so zanimive tudi druge ugotovitve, npr. ta: "Med člani ASM danes ženske predstavljajo večino med študenti in podoktorandi tako da to predstavljajo prihodnost društva". In nadaljuje: "Torej je pomembno posredovati to sporočilo v naslednjo generacijo, da v tem področju ni diskrimintorne meje, kar zadeva spol.". Samo želimo si lahko, da je mogoče tak trend pričakovati tudi v našem okolju.