Potuhnjena virusna strategija

Raziskovalci na MIT so odkrili zanimiv način zelo usmerjenega vplivanja na rast bakterij s strani virusov. Fotosintetske morske bakterije, ki živijo v območju limitirane oskrbe s fosforjem, si morajo pomagati z zelo stresnimi dodatnimi mehanizmi za privzemanje fosforja. Ko ta njihov stres zaznajo virusi, ponudijo bakterijam pomoč s tem, da jih ob virusni okužbi oskrbijo z genetsko informacijo za še učinkovitejšo oskrbo s fosforjem. Ta pa služi predvsem za obilno namnoževanje virusnega materiala v okuženi bakterijski celici, ki nato ob propadu celice predstavlja vir nove virusne okužbe za ciljno bakterijsko populacijo.

Patogeni v učnih laboratorijih

Zaradi vse pogostejših poročil o infekcijah s patogenimi bakterijskimi sevi, predvsem s salmonelami, v učnih laboratorijih, so ameriški centri za nadzor bolezni (CDC) pripravili posebno priporočilo za učitelje, študente in vodje ustanov pri izvedbi praktičnega pouka v takšnih laboratorijih.

Virtualni muzej bakterij

Trije partnerji so se odločili ustanoviti Virtualni muzej bakterij: britanska Fondacija za bakteriologijo dr. Blaserja (FBB), britansko Društvo za aplicirano mikrobiologijo (SfAM) in Waksmanova fondacija za mikrobiologijo (WFM).

Gates znova Globalnemu fondu

Na novinarski konferenci na Svetovnem ekonomskem forumu v Davosu je Bill Gates sporočil, da bo njegova “The Bill & Melinda Gates Foundation” vložila še 750 milijonov $ v Globalni fond za borbo proti AIDSu, tuberkulozi in malariji. V zadnjih desetih letih so Gatesovi že namenili temu fondu 650 milijonov $.

Virus Schmallenberg

Povzemam po spletnem forumu FluTrackers.com: pri majhnih in velikih prežvekovalcih so koncem lanskega leta ugotovili obolenje, ki ga povzroča arbovirus iz rodu Orthobunyavirus in je začasno imenovan virus Schmallenberg. Prva poročila o obolenjih so bila iz Nemčije in Nizozemske, nedavno pa v istem viru poročajo tudi o obolelih ovcah v Veliki Britaniji in Franciji. Simptomatika je primerljiva z boleznijo Akabane, zanjo je značilno poškodovanje fetusa, čemur sledi zvrgavanje ali se rojevajo kongenitalno prizadeti mladiči. Virus prenašajo insekti, bolezen je po svetu dokaj razširjena, a je v Evropi doslej ni bilo. Ni znano, da bi bil za virus občutljiv človek, tudi ne povzroča obolenj pri konjih, prašičih, mačkah in pseh, čeprav se pri njih občasno ugotovljajo specifična protitelesa brez druge simptomatike. Bolezen pa se lahko prenese na divje prežvekovalce.    

Elektronska taksonomija

Pri prepoznavi mikroorganizmov in njihovem razvrščenju se je v novejšem času za določene namene močno uveljavila t.i. tipizacija na osnovi multilokusnih zaporedij (v SBD slovarju tudi: tipizacija na osnovi zaporedij več lokusov) (originalno angl.:  multilocus sequence typing - MLST). Rezultate sekvenčne analize je mogoče odlagati tudi na spletu in z izgradnjo ustreznih baz se močno povečuje dodana vrednost hitrejše primerjave rezultatov in prepoznave novih sevov v pristopu, za katerega se uveljavlja ime elektronska taksonomija. Na Imperial College London so vzpostavili spletni portal eMLSA.net in vabijo k sodelovanju. Prav tako so odprtega dostopa druge podobne baze: na univerzi Oxford – PubMLST, baze MLST Databases na univerzi v Corku in baze na Institute Pasteur v Parizu Pasteur MLST Databases.

Vpliv prebavnega mikrobioma na pojavnost srčnih obolenj

Sporočila nedavnih raziskav, objavljena v reviji FASEB in zaključki povzeti v članku MedicalXpress, nakazujejo realen vpliv črevesne mikrobne združbe (pravimo ji tudi mikrobiom prebavil) na resnost pojava srčnih obolenj pri poskusnih živalih. Ob predpostavki, da visok nivo hormona leptina v krvi pomembno povečuje riziko pojave srčnih obolenj, so v dveh poskusih vplivanja na prebavni mikrobiom uspeli dokazati znižanje leptina. Bodisi da so dodajali antibiotik z izrazitiom vplivom na črevesni mikrobiom (vankomicin) ali pa so na sestavo mikrobioma vplivali z dodatkom probiotika, za katerega je znano, da znižuje nivo leptina (Lactobacillus plantarum 299v). V obeh primerih so na poskusnih miškah dokazali zmanjšanje kardialnega rizika, medtem ko je predhodno dodajanje leptina živalim kardiopreventivni učinek antibiotika ali probiotika izničilo. 

Strah pred ptičjo gripo, tokrat drugače

Zgodba začenja septembra lani na evropski konferenci o influenci na Malti in odmeva tudi danes. Še več, postala je prav vroča tema, tako zaradi odmevov v zdravstvenih krogih, kot zaradi vpliva, ki ga bo lahko imela na politiko javnega objavljanja raziskovalnih dosežkov. Skupina raziskovalcev Erasmus Medical Centra iz nizozemskega Rotterdama je na konferenci predstavila rezultate svojih raziskav virusa ptičje gripe H5N1, napovedali pa so tudi že pisno objavo. Z virusom pričje gripe se lahko okužijo tudi ljudje s tem, da pri njih povzroča obolenje z veliko smrtnostjo, ki lahko preseže 50%. K sreči ta virus ni zelo kužen za sesalce, potreben je tesen stik z bolnimi živalmi. Vendar pa so holandski raziskovalci z vnosom specifičnih mutacij preoblikovali virus tako, da se je med poskusnimi živalmi, za študij patogeneze influence je najprimernejši beli dihur, pričel širiti s hitrostjo, ki je sicer značilna za sezonsko gripo. Seveda se je strokovna javnost in z njo ob živahnem pokritju s strani novinarjev tudi širša javnost odzvala z zaskrbljenostjo, reagirali pa so tudi organi zdravstvenega nadzora po svetu. Ker je del raziskav vezan tudi na sodelovanje z ameriškimi laboratoriji se je sestal ameriški Nacionalni svetovalni odbor za biološko varnost pri Nacionalnih inštitutih za zdravje (NIH) in avtorjem raziskave predlagal moratorij za objavo nekaterih ključnih podatkov o patogenostnih determinantah spremenjenega virusa. Tudi svetovna zdravstvena organizacija (WHO) svari pred objavo delov raziskovalnih podatkov pridobljenih v nedavnih raziskavah pričje gripe. Razlog vseh teh svaril je seveda strah, da bi podatke lahko zlorabili bioteroristi. Vendar pa je predlagani ukrep v neskladju z splošno prakso, da raziskovalci svoje raziskovalne dosežke, ki »preživijo« predhodno ekspertno oceno, objavijo. Številni, zlasti ameriški raziskovalci opozarjajo, da je predlagani ukrep strokovne cenzure podatkov predvsem v škodo znanosti, saj prav objave novih spoznanj sprožajo nova odkritja, ta pa so ključna seveda tudi za napredek na področju javnega zdravstvenega varstva.

Iz Kvarkadabre…

Tole je res vredno ogleda!

Portal klinične mikrobiologije/imunologije

Ameriško mikrobiološko društvo - The American Society for Microbiology (ASM) je pripravilo nov portal za klinične mikrobiologe in imunologe – Clinical Microbiology Portal. 

Carl von Linné

Na današnji dan, pred 234 leti je umrl (10. januar 1778 v Uppsali) švedski naravoslovec Carl von Linné, najprej izobraževan kot botanik, nato aktiven kot zdravnik, v naravoslovju  pa velja za očeta taksonomije, ki jo utemelji s svojim najbolj znanim delom Systema Naturae, katerega značilnost je dvoimensko (binominalno, binarno) poimenovanje organizmov in struktura hierarhije taksonov od vrste, roda, reda do razreda. 

The Microbiology Network

The Microbiology Network ekspertno svetuje v vprašanjih mikrobiološkega nadzora in dobre proizvodne prakse v farmacevtiki in zdravstvenih dejavnostih. Omogoča spremljanje tudi preko Twitterja.