Odličen članek znanstvene novinarke Gine Kolate v New York Timesu “The New Generation of Microbe Hunters” nam predstavi nove možnosti hitre diagnostike kužnih bolezni, kot jih ponuja genska tehnologija.
Pa še h geslu “lovci na mikrobe”; ta naj vas spomni na kultno knjigo Paula de Kruifa “Microbe Hunters”, ki je prvič izšla davnega leta 1926 (imamo jo tudi v slovenskem prevodu).
Koriander Coriandrum sativum je ena najstarejših začimbnih rastlin, ki jo s pridom uporablja tudi ljudska medicina. Zdaj pa so portugalski raziskovalci - dr. Fernanda Domingues (Universidade da Beira Interior) preverjali baktericidnost koriandrovega olja na 12 pogostejših bakterijskih sevih, med drugim z vrstami E. coli, Salmonella enterica, Bacillus cereus in z na meticilin rezistentnim sevom Staphylococcus aureus (MRSA). Že dodatek 1.6% koriandrovega olja je zamoril ali vsaj ustavljal rast pri skoraj vseh vseh preiskovanih bakterijskih sevih.
Raziskovalci vidijo v pripravi novih prehranskih dodatkov na osnovi koriandra možnost zmanjšanja tveganja z boleznimi, ki se prenašajo z živili in pri preprečevanju bakterijskega kvarjenja živil.
Prijazno razložen nastanek življenja, ki temelji na predpostavki o ribonukleinski kislini (RNK) kot ključni molekuli (RNK svet – “RNA world”), kot se je oblikovala v zadnjih 50 letih.
Med agrumi so v rodu Citrus tri izvirne vrste: mandarina, pomelo in citrona in vse tri pogosto napadajo parazitski kaparji, tak je npr. Planococcus citri – agrumov volnati kapar. In ta je prav zanimiv posebnež. Ne zato, ker izkorišča endosimbiontske bakterije, saj je to med žuželkami pogost pojav; bakterije, ki jih parazit skriva v sebi so posebneži, saj se tudi same okoriščajo s simbiozo. Pri prebavi in presnovi rastlinskih sokov torej kaparju pomembno pomagajo bakterije, večja med njimi, uvrščamo jo med betaproteobakterije, je Tremblaya princeps. Preseneča njen izjemno skromen genom, ki vsebuje vsega 121 genov, kar ji seveda za preživetje ne zadostuje. Zato si pomaga z lastnim endosimbiontom, ta je iz skupine gamaproteobakterij, Moranella endobia in šele skupaj ti dve bakteriji uspeta razgraditi proteine v soku do aminokislin, ki jih potrebuje kapar. Pojav omenjene bakterijske sestavljene endosimbioze je prav priročen model za preučevanje in razumevanje mitohondrijskega izvora pri evkariontih.
Potem ko v paleti sredstev za konzerviranje živil že kar nekaj časa nismo naleteli na poročilo o kakšnem novem pripravku se nam zdaj obeta nepričakovano učinkovit nov konzervans. Mikrobiolog dr. Dan O'Sullivan iz Univerze v Minnesoti je patentiral peptid s protimikrobnim delovanjem, imenoval ga je bisin pri čemer je z imenom želel poudariti njegovo bližnje kemijsko sorodstvo z drugim uveljavljenem konzervansom, ki se široko uporablja za konzerviranje mlečnih izdelkov, namreč z nisinom. Oba sodita v skupino t.i. lantibiotikov.
Bisin naj bi bil učinkovit proti vrsti patogenih organizmov, pomembna posebnost je, da deluje tudi proti po Gramu negativnim povzročiteljev zastrupitev s hrano, kot so E. coli in salmonele pa tudi proti listerijam. Sredstvo naj bi bilo tako učinkovito, da govorijo kar o trajni zaščiti živil, kar je treba seveda vzeti “cum grano salis”.
Vsekakor bo treba pred dokončno uveljavitvijo novega konzervansa odgovoriti na vrsto pomembnih vprašanj o njegovi varnosti in uporabnosti, obet pa je vsekakor dobrodošel.
Raziskovalce, ki spremljajo dogajanje v vodah Mehiškega zaliva po lanskoletni nesreči na ploščadi Deepwater Horizon, ko se je v morje izlilo milijone sodčkov nafte preseneča obnašanje mikroorganizmov. Mikrobi sicer presenetljivo učinkovito razgrajujejo naftno onesnaženje, vendar pa se ne razmnožujejo, torej njihovo število pomembneje ne narašča. Sumijo, da je razlog v pomanjkanju fosfora v vodnem okolju, ko sicer bogata energetska oskrba, ki jo ponuja naftni substrat, ta ne zagotavlja tudi vseh drugih potrebnih hranil za celično rast.
Raziskovalci švedske Univerze kmetijskih ved (SLU) iz Uppsale pod vodstvom prof. Anne Rosling so vzgojili in identificirali skupino talnih gliv, ki naj bi bile razširjene praktično povsod v svetu, ki pa so jih doslej poznali le po DNK zapisu. Glivam, ki so jih uvrstili v razred Archaeorhizomycetes, bodo zdaj, ko jih lahko gojijo, lahko določili tudi pomen v talnih ekosistemih.
V oddaji Intelekta na RTV SLO urednika novega učbenika virologije dr. Poljak in dr. Petrovec govorita o tem publicističnem dosežku in tudi sicer o področju njune profesionalne ekspertize, o virologiji. Prisluhnete jima lahko na podkastu.
Med 14. in 16. septembrom bo nemški Leipzig gostil 1. mednarodno konferenco o bioplinski mikrobiologiji. Več podatkov najdete na spletni strani organizatorja.
Če ste se odločili za študij mikrobiologije (na eni od stopenj) v ZDA vam bo morda uporaben tale spisek 20 najboljših univerz, na katerih izvajajo študijske programe mikrobiologije. Upoštevajte seveda, da je študij v tej državi načeloma plačljiv! Če gre za univerzo, ki ni na tem spisku, potem vsekakor preverite kakšna je akreditacija univerze, ki bi vas morda zanimala.
Skočite na zapis v blogu Na faksu in če vam je kaj mar za stvar se oglasite s svojim komentarjem.
