Še o življenju na arzenu

Gotovo bo letos med znanstvenimi objavami povsem pri vrhu odmevnosti raziskava o mikrobnem življenju, ki naj bi temeljilo namesto na fosforju, na arzenu. Pred časom sem nekaj prvih kritičnih odmevov že omenil, zdaj pa je zgodba, ki doživlja izjemno popularnost, dobila nove, konkretnejše glasove kritikov in tudi nove odzive prve avtorice raziskave.   

Bakterije kot sprožilci Parkinsonove bolezni?

Bakterija Helicobacter pylori ne preneha buriti duhov. Potem ko je bilo potrebno kar precej časa in tudi prepričevanja javnosti s strani avstralskih raziskovalcev, ki so dokazovali njeno povezanost z želodčno patologijo, zdaj njeni raziskovalci sprožajo novo živahno razpravo.  Na letošnjem kongresu ameriškega mikrobiološkega društva je skupina raziskovalcev iz univerze Louisiana State predstavila tezo, po kateri naj bi ta bakterija, ki prebiva v želodcu približno polovice človeštva, bila med sprožilnimi dejavniki pri nastanku Parkinsonove bolezni.

Da pa v novejšem času bakterije mikrobioma prebavil vse pogosteje omenjajo kot dejavnike sistemskih vplivov pri različnih gostiteljskih organizmih potrjuje tudi novica v Scientific American o vplivu bakterij v prebavilih na vedenjske spremembe preskusnih živali.

Črne koze ostanejo

Potem, ko je večina pričakovala, da se bo Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) odločila, da uniči zaloge sevov virusa črnih koz v zadnjih dveh skladiščih, ki še uradno obstajata (v ZDA in v Rusiji) je današnja Skupščina WHO sklenila, da odloži odločanje o tem do leta 2014.

V živo iz ASM 2011

Še danes in jutri lahko preko portala Microbe World spremljate v živo (avdio+video) pogovore in intervjuje iz letošnjega kongresa Ameriškega mikrobiološkega društva. 

S sladkorji povečana učinkovitost antibiotikov

V nedavni študiji, objavljeni v reviji Nature in povzeti v reviji Discover, raziskovalci predstavljajo zanimivo možnost povečanja učinkovitosti nekaterih antibiotikov z istočasnim dodajanjem sladkorjev, kot so  manitol, fruktoza ali glukoza. Ta dodatek je zlasti učinkovit v borbi proti mikroorganizmom, ki preživijo zgodnjo fazo delovanja antibiotikov, bodisi, ker so v  fazi ti. dormance ali pa ker so zaščiteni v biofilmih.  

Ligenj v vesolju

Med potniki na tokratnem potovanju z vesoljskim plovilom Endeavour (mimogrede, na zadnjem poletu tega čolnička) je tudi mlad ligenj. Pa ga nimajo za obogatitev kuharske ponudbe, ampak naj bi preučevali, kako “dobre bakterije” uspevajo v pogojih majhne težnosti. Predvsem jih zanima, ali spremenjeni pogoji v vesolju lahko spremenijo “obnašanje” mikroorganizmov t.i. mikrobioma, torej avtohtone mikrobne združbe.

Še o mikrobiomu

Na omrežju LinkedIn se skupina Systems Biology posveča tudi tematiki mikrobioma. Kot pravi eden od udeležencev Chris Carter: “…Virusi, bakterije in drugi patogeni so vpleteni v številne bolezni človeka: Alzheimerjevo bolezen, epilepsijo, multiplo sklerozo, Parkinsonovo bolezen, ADHD, avtizem, bipolarno motnjo, depresijo, shizofrenijo, artritis, sindrom razdražljivih prebavil, debelost, rak in številne druge…”. Vpletenost prikazuje indeks s povezavami v Pubmed.

O “ribostikalih”

V ScienceDaily beremo o učinkovitem sistemu presnovne regulacije pri bakterijah. Gre za t.i. ribostikala (angl. »riboswitch«), ki delujejo na primerljivem principu svetlobnega senzorskega stikala v vaši veži, ki se odzove na gibanje obiskovalca. Ribostikala aktivirajo gene, ko v celici zaznajo določene presnovke. Evkarionti podobnega mehanizma ne poznajo, zato je to seveda lahko pot do razvoja novih antibiotikov.

O vplivu prebavne mikrobiote na obnašanje

“Raziskovalci iz švedskega Karolinska Institute in singapurskega Genome Institute of Singapore pod vodstvom Svena Petterssona so nedavno objavili v Proceedings of the National Academy of Sciences, da ima normalna črevesna mikrobna združba, bakterije, ki naseljujejo prebavila, pomemben vpliv na možganski razvoj in posledično na obnašanje odraslega osebka” preberemo v aprilski številki revije Scientific American.

Okužbe z bakterijo Salmonella typhimurium

Zadnjih nekaj tednov se je ameriška CDC ukvarjala s precej nenavadnim izbruhom večjega števila infekcij z bakterijo Salmonella enterica subsp. enterica serovar Typhimurium, za katere sumijo, da imajo izvor v kliničnih in učnih mikrobioloških laboratorijih in to v več zveznih državah. Primer je vsekakor zelo poučen zlasti za vse, ki delujejo v takšnih laboratorijih, posebno pa še za vse, ki jim je zaupan nadzor nad varnostjo dela v takšnih laboratorijih, zato je vsekakor koristno prebrati poročilo CDC. 

Lwoff Award za prof. Radmana

Najprestižnejšo nagrado Evropske mikrobiološke federacije (FEMS), Lwoff Award, ki se podeljuje vsako tretje leto, bo prejel prof. Miroslav Radman, kot lahko preberemo na hrvaškem portalu Znanost. Nagrada mu bo vročena ob priliki 4. evropskega kongresa FEMS v Ženevi, junija letos. Prof. Radman je eden najeminentnejših svetovnih molekularnih biologov, med drugim je tudi redni član Francoske akademije znanosti. Je v preteklosti že nekajkrat predaval tudi v Sloveniji. (Hvala blogerki Vesni za sporočilo.)