“Osebna” črevesna mikrobiota

Že kar nekaj časa poznamo prakso shranjevanja celic in tkiv v celičnih bankah. Najbolj znano je brez dvoma shranjevanje krvi, med bolj zanimivimi pa je npr. v svetu uveljavljen postopek shranjevanja popkovne krvi, ki naj bi predstavljala vir izvornih celic za primer potreb po avtolognih celicah v kasnejšem življenju otroka/odraslega. Zdaj pa se obeta še nova možnost shranjevanja žive biomase povezane z našim telesom, tokrat iz nekoliko bolj nenavadnega vira. Ameriški  raziskovalci so objavili raziskavo o možnosti shranjevanja črevesne mikrobiote, torej mikrobne združbe, ki naseljuje naš prebavni trakt, z namenom njenega nadomeščanja v primeru kasnejše potrebe. Mikrobna združba posameznika je specifične sestave, je pa tudi spremenljiva zaradi različnih vplivov. Če je sprememba mikrobiote posledica patološkega stanja v prebavilih ali pa je celo sprememba mikrobne združbe vzrok za prebavno patologijo, potem postane zanimiva možnost obnovitve mikrobne združbe v stanje pred nastopom bolezenskega stanja. Pogost vzrok za temeljito in kritično spremembo mikrobne združbe v prebavilih je npr. uživanje zlasti širokospektralnih antibiotikov. V določeni a omejeni meri je mogoče motnje, ki jih spremlja taka disbioza, kot pravimo stanju sesutja naravne mikrobne poseljenosti prebavil, popravljati z dodajanjem kultur t.i. probiotičnih mikroorganizmov. Zdravljenje večine težav, ki jih spremlja disbioza pa bi lahko v učinkovitejši meri podprli z obnovitvijo avtohtone mikrobiote. V to smer so bile do nedavna usmerjane raziskave nadomestitve črevesne združbe z materialom črevesne vsebine zdravega a heterolognega dajalca. Ker pa smo rekli, da je sestava združbe značilna za posameznika je prikladnejša možnost, da bi mikrobno združbo, shranjeno v nekem predhodnem obdobju, vsekakor pa po možnosti v obdobju odraslosti, ohranili, po potrebi pa tudi namnožili. Posebno ta zadnji ukrep je doslej predstavljal ključno težavo, namnoževanje črevesne mikrobiote v laboratorijskih pogojih je namreč skrajno težavno. Raziskava ameriške skupine iz medicinske fakultete washingtonske univerze pa najavlja rešitev tako problema namnoževanja specifične in raznolike sestave izbrane mikrobne združbe, predvsem pa zagotavlja tudi možnost njene prepoznave. Klasična analiza celotne palete mikroorganizmov s pomočjo klasične tehnike gojenja in identifikacije mikroorganizmov iz prebavil, je namreč za ta namen neuporabna. Novi pristopi, ki temeljijo na preverjanju zapisa genetskega nabora članov mikrobiote pa omogoča prav to: preveritev ustreznosti sestave v “osebni mikrobni združbi”. In tako definirano združbo lahko nato po potrebi  vnesemo v prebavila prejemnika.