Kot alternativo proizvodnji “zelenega energenta” bioetanola se vse pogosteje omenja biobutanol. Zaradi daljše ogljikovodikove verige je primernejši kot zamenjava bencina od bioetanola v motorjih z notranjim zgorevanjem. Pri izrabi hranil iz energetskih surovin kot so sladkorna pesa, koruza in druga žita, nekatere trave ter kmetijski žetveni ostanki fermentativno pridobimo energent s pomočjo bakterij Clostridium acetobutylicum, pa tudi gensko spremenjenih (GS) drugih bakterijskih vrst iz rodu Clostridium, GS bakterij Escherichia coli ali pa GS kvasovk.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Obstajajo pa tudi resni projekti, da bi butanol proizvajale fotosintetizirajoče cianobakterije (modrozelene 'alge'). Z uvedbo novih biosinteznih poti je mogoče pridobiti precej butanola, a je trenutno proizvodnja še vedno predraga, da bi jo izvajali za trg.
OdgovoriIzbrišiDa in s cianobakterijami pridobljen butanol naj bi po podatkih ponudnika tehnologije (Joule Unlimited) bil lahko konkurenčen že ob ceni 30$ za sodček naftnega ekvivalenta (n.e.), medtem ko naj bi bila cena butanola iz bakterijsko razgrajene celuloze bila konkurenčna šele pri cenah nad 80$ za sodček n.e. Trenutno se zaradi libijske krize govori že o cenah okoli 100$ za sodček n.e., torej biogorivom kaže dobro :)
OdgovoriIzbriši