Fotovoltaika po biološko

V prihodnje naj bi bila vezanost zadovoljitve človekovih potreb po energiji s pomočjo zajemanja sončne svetlobe morda še izrazitejša. Mešana raziskovalna skupina raziskovalcev iz Univerze Washington in Nacionalnega laboratorija iz Oak Ridga raziskujejo klorosome, celične organele z najučinkovitejšim naravnim sistemom za zajemanje svetlobe, ki jih najdemo npr. v zelenih fotosinteznih algah. Izkušnje, ki jih pridobivajo s preučevanjem delovanja klorosomov, jim bodo morda omogočile simuliranje biohibridnih fotovoltaičnih sončnih celic.

Medigra stresnega odziva gostitelja in črevesne mikrobiote

Vse več je podatkov, ki utrjujejo podmeno, da črevesna mikrobiota ne vpliva na gostiteljevo zdravje zgolj neposredno (s presnovki, ki nastajajo ob razgradnji črevesne vsebine) ampak tudi posredno, med drugim preko odziva na stresne vplive s posledicami v motnjah imunskega sistema. Kot ugotavljajo raziskovalci iz Univerze Ohio State v raziskavi, pravkar objavljeni v reviji Brain, Behavior, and Immunity, vpliva stres na ravnotežje naravne mikrobne združbe v prebavilih (npr. s premikom v deležih posameznih predstavnikov v združbi), za njo pa vemo, da je pomemben dejavnik regulacije imunskega sistema.

Bakterije proti zobnim oblogam

Novica v ScienceDaily povzema rezultate japonske raziskave (objavljeni bodo v J. Appl. Environ. Microbiol.), ko so v “in vitro” študiji ugotovili, da bakterija Streptococcus salivarius, sicer znana kot nenevarna prebivalka ustne votline, lahko z encimi, ki jih proizvaja omejuje nastajanje zobnih oblog.

Preživitvena strategija stalne mikrobiote prebavil

Ars Technica na kratko povzema objavo v Nature Immunology o tem kako bakterije stalne (indigene, avtohtone) mikrobiote vzpostavijo homeostatsko ravnotežje z imunskim sistemom gostitelja. 

Ali se obeta četrta taksonomska domena?

New Scientist povzema objavo v PLoS One v kateri skupina uglednih molekularnih biologov med njimi npr. Jonathan Eisen in Craig Venter poročajo o nenavadnih genskih sekvencah odkritih v vzorcih globokomorskega ekosa, ki bi zaradi svoje različnosti lahko predstavljale organizme četrte taksonomske domene, ob arhejah, bakterijah in evkariontih. Obsežnejši opis ozadja nastajanja članka J. Eisen zapiše tudi na svojem blogu, vključno z vsemi zadržki in pomisleki, ki jih ima kot avtor. Tako je morda bolje, da se z zgodbo seznanite najprej iz zapisa na blogu.    

Oborožiti salmonele za boj proti raku

Raziskovalci na Univerzi v Minnesoti so v poskusih na miših razvili način borbe proti raku prebavil s pomočjo gensko spremenjenih salmonel. Bakterije so spremenili tako, da so jim zmanjšali patogenost, dodali pa so jim sposobnost proizvodnje interlevkina 2, ki spodbudi imunski odziv v borbi proti raku. Salmonele zaradi narave svoje invazivnosti prodirajo v celice gostitelja in celo prednostno v rakave celice. Če jih oborožimo z imunskim modulatorjem interlevkinom, tega prenesejo v osrčje malignega procesa.

Z uravnavanjem holesterola nad infekte.

Potem, ko so ugotovili povezavo med ravnijo krvnega holesterola in aktivnostjo imunskega sistema, se zdaj raziskovalna skupina pod vodstvom Petra Ghazala sprašuje, ali bi bilo mogoče z medikamentoznim zniževanjem holesterola, npr. s statini, podpreti  imunski sistem pri zaščiti telesa pred infekcijami.

Biobutanol kot gorivo

Kot alternativo proizvodnji “zelenega energenta” bioetanola se vse pogosteje omenja biobutanol. Zaradi daljše ogljikovodikove verige je primernejši kot zamenjava bencina od bioetanola v motorjih z notranjim zgorevanjem. Pri izrabi hranil iz energetskih surovin kot so sladkorna pesa, koruza in druga žita, nekatere trave ter kmetijski žetveni ostanki fermentativno pridobimo energent s pomočjo bakterij Clostridium acetobutylicum, pa tudi gensko spremenjenih (GS) drugih bakterijskih vrst iz rodu Clostridium, GS bakterij Escherichia coli  ali pa GS kvasovk.  

Znova: bakterije iz vesolja

V mikrobiološki srenji, posebno v astrobiologiji, je znova zakrožila šokantna vest, kot lahko preberemo na blogu MicrobiologyBytes. NASIn astrobiolog Richard Hoover naj bi v ostankih meteorita odkril fosilne ostanke bakterij. Seveda se je takoj oglasila strokovna javnost, večinoma s skepso. Še vedno je namreč v spominu neka druga, podobna najdba, ki ostaja do danes sporna, namreč odkritje struktur, ki bi naj spominjale ne bakterijske celice, v meteoritu ALH 84001 leta 1996. Tokratna najdba zbuja nezaupanje tudi, ker je bila objavljena v ne najbolj ugledni reviji Journal of Cosmology, ki je znana po precej nekritični podpori ideje panspermije.

P.S. (9:00): pravkar berem v LA Times, da se je tudi NASA distancirala od objave.

S probiotiki proti H. pylori

Španski raziskovalci sporočajo, da so našli sev probiotične bakterije Bifidobacterium bifidum CECT 7366 s funkcionalnim vplivom na bakterijo Helicobacter pylori , ki je znana, da povzroča pri človeku razjede na dvanajstniku in v želodcu. S poskusi na miškah so ugotovili, da je dodajanje tega probiotičnega seva izrazito zmanjšalo število želodčnih razjed v primerjavi s kontrolno skupino poskusnih živali in tudi poškodovanost želodčnega tkiva se je ob daljšem dodajanju probiotikov zmanjšala.

Predavanje v Hiši eksperimentov

Slovensko mikrobiološko društvo (SMD) in Hiša eksperimentov vabita na 2. mikrobiološki večer v Hiši eksperimentov, v sklopu katerega se bo odvijalo poljudnoznanstveno predavanje prof. dr. Romane Marinšek Logar z naslovom: "Kako izkoristiti mikroorganizme za pridobivanje energije ali  zgodba o bioplinu." Predavanje bo v sredo, 16. 3. 2011, z začetkom ob 20.30 uri.

50 let metuljevega učinka

Simpatična pripoved o tem, kako je pred petdesetimi leti prof. Edward Lorenz, profesor meteorologije na MIT, opazil in nato poimenoval pojav, ko imajo lahko majhne spremembe kolosalne učinke, kot “metuljev učinek”. Saj veste, to je teza, da zamah metuljevih kril lahko v končnem učinku sproži nastanek tornada. (Za mikrobiologe: potemtakem ima lahko tudi zavesljaj bakterijskega bička morda podobne usodne posledice?) 

O sintezni biologiji in iGEM

V reviji BIOS, ki je za krajši čas odprtodostopna na serverjih ljubljanske univerze je izšel članek “Synthetic Biology and the International Genetically Engineered Machines Competition” v katerem ob konceptu sintezne biologije avtorji predstavljajo tudi tekmovanje iGEM kot vstopno točko mladim raziskovalcem v to področje. Do sem vse dobro, vendar ob naštevanju dosežkov različnih študentskih skupin v preteklih letih zaman iščemo omembo gotovo najuspešnejše države na tem tekmovanju. Skupine študentov ljubljanske univerze, ki so pod vodstvom prof. dr. Romana Jerale v preteklih letih osvojile daleč največ in najprestižnejših odličij (npr. trikrat glavno nagrado) niso omenjene niti z besedo. Značilnost znanstvenega poročanja je tudi objektivnost, ki jo seveda v tem članku pogrešam.