Omajana primernost naravnega plina?

Metan nam s svojo vpletenostjo v zgodbo o klimatskih spremembah vedno znova zmeša štrene. Novi izračuni ameriške EPA o vrednosti naravnega plina (NG) kot zamenjave npr. za premog kot gorivo namreč kažejo, da so predhodni izračuni, ko bi naj NG bil za polovico prijaznejši v svojem prispevku k bilanci toplogrednih plinov  od premoga, precej manj ugodni. Zaradi vzporednih, doslej neevidentiranih izpustov metana pri zajemanju NG je ta v energetski izrabi komaj 25% čistejši od premoga.  

O prednikih

Blogerka Atkinson nam v svojem zapisu, tudi z obilo šaljivosti (ko se malo poigra z akronimom PVC), predstavi zanimiv nedavni članek v reviji Science. Žal članek izpod peresa Devosa in Reynauda ni v odprtem dostopu, razpravlja pa o možnosti, da so morda bakterijske skupine Planctomycetes, Verrucomicrobia in Chlamydiae (PVC) v številnih lastnostih zelo blizu temu, čemur iskalci začetkov življenja pravijo tudi LUCA (Last Universal Common Ancestor) - o tem Atkinsonova razpravlja tudi v nekem drugem svojem zapisu). Bralec bo torej imel kar nekaj dela, da bo iz obeh zapisov preko linkov obdelal članke, ki jih blogerka ponuja v podporo svojemu razmisleku.    

Prenos prionov z aerosoli

Nemško-švicarska študija objavlja eksperimentalni dokaz o prenosu prionov (povzročiteljev Creutzfeldt–Jakobove bolezni in bolezni norih krav) v aerosolih. To seveda ne pomeni, da smo v naravnem okolju ogroženi  npr. zaradi stika s potencialno obolelim govedom, vendarle pa ugotovitev prinaša opozorilo za strožjo varnostno presojo dela v diagnostičnih laboratorijih in v proizvodnjah, kjer bi delavci lahko prišli v stik z okuženimi govejimi trupi.  

O Open Accessu (ali “odprtem dostopu” po naše)

Da na tem blogu pišem o odprtem dostopu, ko je to vendarle tema, ki jo običajno obdelujem v blogu LiLoLe je razlog, ker bi rad opozoril na zapis blogerja, ki ga vedno z užitkom prebiram, namreč prof. J. A. Eisena, evolucionista na UC Davis. Všeč mi je, ker se je tokrat Jonathan temeljito razjezil zaradi neumestne rabe pojma Open Access. Sicer si pa preberite njegov zapis.  

Vrednosti metana v Mehiškem zalivu že normalne

Kot so objavile Novice Univerze Texas A&M so raziskovalci te univerze in kalifornijske Univerze iz Santa Barbare ugotovili, da se je raven metana v Mehiškem zalivu presenetljivo vrnila v obseg normalnih vrednosti že vsega nekaj mesecev po masivnem izpustu nafte in zemeljskega plina ob katastrofi na naftni ploščadi  Deepwater Horizon. Po podatkih oceanografov Johna Kesslerja (Texas A&M U) in Davida Valentinea (UCSB) je bakterijska razrast (v obliki značilnega fenomena cvetenja) odstranila preko 200.000 ton sproščenega metana.

O umetnih proteinih

Verjamem, da večina mojih bralcev sledi blog Nove biologije. Če ga tokrat še niste obiskali vam toplo priporočam pisanje >o umetnih proteinih v izvrstnem zapisu dr. Dolinarja.

Želodčna mikrobiota in alergijska obolenja

Komur se je pri branju prejšnjega zapisa in v njem svetovanih virov o prebavni mikrobioti povečala radovednost o njenih vplivih na zdravje naj vsekakor posluša tudi podkast z intervjujem Carla Zimmerja in prof. Blaserja, ki pripovedujeta zanimivo zgodbo o bakteriji, prebivalki v želodcu človeka, o Helicobacter pylori. Mikroorganizem, ki že nekaj let razburja medicinsko stroko zaradi njegove povezave s peptičnimi razjedami v želodcu in želodčnim rakom, naj bi po predpostavkah Blaserja imel precej večji vpliv na človekovo zdravje kot so opisane težave in ni omejen samo na želodec in ni samo negativen.

O prebavni mikrobioti

Bloger Kevin svoj prednovoletni blog zapis namenja mikroorganizmom v naših prebavilih. Živahen nedavni razvoj na dveh področjih, v imunologiji in mikrobiologiji prebavil je opozoril na vzporednice, ki jih imajo imunologija, mikrobiologija, prehrana in presnova, zlasti ob odkrivanju ozadja vse pogostejših obolenj v razvitem svetu kot so astma in avtoimunske bolezni. Prebavila so bogato naseljena z mikroorganizmi, to vemo že dolgo, vendar nam šele nove možnosti raziskav, s poudarkom na molekularnih tehnikah, ponujajo popolnejšo sliko o njihovem pomenu v prebavni fiziologiji in patologiji gostitelja. Dokončna potrditev predpostavk o vplivu prehranskega režima na sestavo mikrobne združbe in ugotovitve o njenem vplivu na imunski odziv gostitelja dajejo tem raziskavam novo opravičilo in zagon. Danes povezujemo prebavno mikrobioto  (neologizem, ki se tudi pri nas uveljavlja za mikrobno združbo nekega ekosistema) s številnimi stanji in obolenji pri človeku: z debelostjo, sladkorno boleznijo, alergijami, revmatoidnim artritisom in številnimi drugimi. Ob tem pa nam npr. uporaba mikrobiote zdravega človeka omogoča v obliki t. i. fekalnega transplantata zdravljenje kroničnih vnetij prebavil.

V tovrstnih raziskavah pri nas k sreči prav nič ne zaostajamo za tujino, ena od skupin s to usmeritvijo je tudi ekipa na Inštitutu za mikrobiologijo in mikrobno biotehnologijo Oddelka za zootehniko BF v Rodici pri Domžalah.