Revija Science nagradila spletni portal

Ugledna revija Science je svojo letošnjo nagrado SPORE (Science Prize for Online Resources in Education) podelila spletnim stranem Učnega centra za genetske študije na Univerzi Utah. To sta dva spleta: Learn.Genetics za študente in Teach.Genetics za učitelje.

Singletonov novi slovar

Paul Singleton, ki je pred leti v soavtorstvu z Diano Sainsbury izdal kapitalno delo Dictionary of Microbiology & Molecular Biology je zdaj pri založbi Blackwell Publ. samostojno izdal novo slovarsko delo Dictionary of DNA and Genome Technology. Vse te in druge njegove knjige so dostopne pri Amazonu. 

Predavanje halofilnega eksperta

Posredujem vabilo prof. dr. N. Gunde-Cimerman:

… povabilo na predavanje našega gosta, enega vodilnih  strokovnjakov na svetu za mikrobiologijo izjemno slanih okolij kot so soline in Mrtvo morje. Predaval bo  prof. Aharon Oren, Department of Plant and Environmental Sciences, The Institute of Life Sciences, The Hebrew University of Jerusalem, Jerusalem, Israel.

Naslov predavanje je The microbiology of the Dead Sea - Past, present and future

Abstract:
The talk that will provide aspects of limnology of this unusual hypersaline lake, diversity of microorganisms found there (culture-dependent, culture-independent including metagenomics), dynamics of communities, and environmental issues.

Predavanje bo v torek 2. 2. 2010 ob 15h, v B5, Biološko središče, v angleškem jeziku.

Vljudno vabljeni! Prof. Nina Gunde – Cimerman

Jabolko na dan…

Slovenski rek “Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran” vsi poznamo. Zdaj so danski raziskovalci v študiji objavljeni v BMC Microbiology (na voljo v odprtem dostopu!) ugotovili, da imajo jabolka v prehrani poskusnih podgan vpliv na črevesne mikroorganizme, ki podpirajo zdravje v prebavilih in da je ta učinek v veliki meri mogoče pojasniti z vsebnostjo pektina v jabolkih. Seveda pa je treba s previdnostjo presojati rezultate iz poskusa na živalih saj je potrebno vedeti, da podgane prebavljajo sestavine jabolka drugače kot ljudje.

Delo in svet L. Pasteurja

Na spletnem portalu Pasteur Foundation boste našli dragocene materiale o Pasteurjevem inštitutu v Parizu, učiteljem in študentom pa bo brez dvoma dobrodošel nabor slikovnega gradiva o življenju in delu Louisa Pasteurja na strani News & Publications v alinei Images of the Work and World of Pasteur, npr. časovni trak njegovega bogatega življenja. 

Kandidoza, kandidiaza ali kandidaza?…

Pred dnevi se mi je oglasil kolega asist. Rok Tkavc, univ. dipl. mikrobiol.,  z vprašanjem, kjer sem prišel v rahlo zadrego. Skušal sem zato zadevo malo raziskati, zdaj jo pa dajem v soglasju s kolegom Tkavcem še na blog, računajoč, da se kdo od bralcev, zlasti kdo iz medicinske stroke, oglasi še s svojim razmislekom. Najprej pa oba teksta, najprej pismo kolega nato pa moj odgovor:

Lepo pozdravljeni,
ponovno sem se znašel pred terminološko dilemo. Sem namreč mentor dijaku, ki se v raziskovalni nalogi ukvarja s kandido. Zanima me, katero poimenovanje je pravilno:
- kandidaza
- kandidiaza
- kandidoza
Mikrobiološki slovar uporablja kandidiaza, wikipedia in dermatološki atlas kandidoza, nekateri forumi kandidaza. Zmeda je torej precejšnja in prosim, če mi lahko pomagate presekati gordijski vozel.
Hvala in lep dan, Rok

Spoštovani kolega Rok Tkavc,
gordijskega vozla midva najbrž ne bova presekala. Vam bom pa skušal svetovati, kako se sekanju skušajmo ogniti.
Naredil sem manjšo analizo, v kateri sem uporabil podmeno, da smo najbrž besedo in tudi njen prevod prevzeli iz angleščine, ki jo je pa pobrala iz latinščine.
Najprej sem pogledal v angleško Wikipedijo: tam obravnavajo le pojem "candidiasis". Nato sem šel na E. Britannico, kjer je tudi edina obdelana beseda "candidiasis". Tudi Veliki Webster ima zgolj pojem "candidiasis". Ko sem aktiviral Google sem za pojem "candidiasis" našel 1.420.000 zadetkov, za "candidosis" pa 99.800, za "candidasis" 29.500.
Zadeva se zaplete, ko pričenjam iskati slovenske pomenke. SSKJ in Slovenski pravopis pojma nimata. Ima ga Veliki slovar tujk, ki ima omenjeni obliki: "kandidiaza" in "kandidoza", daje pa prednost slednji, najbrž pod vplivom Slovenskega medicinskega slovarja (SMS), ki proglaša besedo "kandidiaza" kot star pojem in usmerja uporabnika na besedo "kandidoza"; pridevnik je "kandidozen". Mimogrede: SMS tudi druge podobne primere gradi na enak način, npr.: "trihomonoza", "trihineloza", vendar pa "moniliaza"(!).
Seveda sem skušal vključiti še spletno rabo, uporabil sem tokrat iskalec Najdi.si in presenečenje je bilo tu. "Kandidiaza" je dala 1.013 zadetkov, "kandidoza" 472 in "kandidaza" 516 (!?). Kot ste že najbrž ugotovili sami, Slovenski mikrobiološki slovar pojma nima, uporablja pa v zvezi z opisom bolezni pojem "kandidiaza" v geslu Candida. Še COBISS gesla: 23 krat "kandidoza" in 3 krat "kandidiaza". Potem sem iz firbca uporabil še Google za iskanje slovenskih oblik pojma: "kandidiaza" 16.300, "kandidoza" 32.500 in "kandidaza" 6.200 zadetkov, kar je tudi bilo svojstveno presenečenje, glede na rezultate iskanja z Najdi.si.
Sklepam, da so se pri SMS odločili, da vsa obolenja, ki so izpeljanke iz imen povzročiteljev gradijo na enoten način, kot npr. pri "tuberkulozi". In ker medicinska stroka zelo tehtno gradi svojo terminologijo, z močno ekipo strokovnjakov, se mi zdi umestno, da jim pritegnemo v rabi in zato svetujem, da svojemu študentu predlagate rabo "kandidoza".
Bi pa predlagal še, če lahko tole najino razpravo; vaš zapis in svojega, dodam na svoj blog in počakava, če se bo kdo morda še oglasil s kakšnim stališčem, ker vem, da prispevke berejo tudi kolegi iz medicinskih vrst. Sporočite mi Vaš strinjanje.
Lep pozdrav FVN

Nature povzema dosedanje izkušnje z gripo

V drugi letošnji številki revije Nature uredništvo z umirjeno presojo ocenjuje dosedanje dogajanje okoli pandemije gripe H1N1. Je vredno prebrati, ker predvsem odtehtano predstavi vse dobre ukrepe in vse tiste, ki jih bo treba na osnovi te izkušnje preveriti in v prihodnje izboljšati. Prispevek je povzel tudi blog MicrobiologyBytes.

Gripa res ugaša?

Zamislil sem se nad današnjim člankom v Dnevniku, zlasti še nad komentarji. Sprašujem se, kakšne bi bile reakcije teh istih nergačev in nezaupljivcev, ki zdaj pametujejo o »nategu«, v kolikor bi tokratni virus H1N1 izraziteje pokazal zobe in bi dejansko prišlo do resne pandemije. Na križ bi pribijali zdravstveni sistem, kako, da je lahko tako počasi poskrbel za vakcinalno in vsakršno drugo zaščito in kako je lahko dopustil, da so se ljudje tako obotavljaje odločali za cepljenje (govorim o tistih 100.000 in nekaj, ki smo vendarle poskrbeli zase in za soljudi – stopnjevanje vakcinalne zaščite je namreč varovanje »črede«, torej celotne populacije). Ne želim ne sebi in nikomur kakšne »učne ure« ob kakšnem naslednjem dogodku, ki se ne bi zasukal tako srečno, kot kaže vsaj doslej, da se bo tokratni. Vendar pa, človeštvo se je že srečevalo s katastrofalnimi pandemijami in samo razvoju in uspešnemu delu zdravstvenih služb se lahko zahvalimo, da smo v zadnjih desetletjih nekoliko manj ogroženi, ob tem, da naraščajoče število svetovnega prebivalstva predstavlja izrazito neugodno ozadno kuliso za vstop na sceno zelo strašljivim prihodnjim scenarijem razširjanja kužnih bolezni. V takih trenutkih si rad prikličem rek »With the humble is wisdom«.

H. pylori izdeluje rakavi dejavnik

Že dolgo je znano, da je kronična infekcija z bakterijo Helicobacter pylori, s sicer pogostim prebivalcem želodčne sluznice, dejavnik tveganja za razvoj želodčnega raka. Mehanizem te povezave ni bil znan. Zdaj pa kaže, da so raziskovalci na sledi pojasnilu. Kot lahko preberemo v Science Daily, nedavni članek v Proceedings of the National Academy of Sciences izpod peresa prof. S. Blankea in sod. pojasnjuje, da faktor, ki ga proizvaja bakterija neposredno aktivira poli(ADP-riboza) polimerazo-1 (PARP-1), encim, ki ga najdemo v animalnih celicah in je del običajnega celičnega mehanizma v popravljanju poškodovane DNK prav tako pa ta isti encim pri nekaterih vrstah raka ohranja preživetje tumorskih celic in ustavlja učinek kemoterapije.

Gostujoči virusi

Kot kaže, lahko tudi drugi virusi, poleg retrovirusov, za katere je to bilo znano že doslej, stabilno vključijo svojo genetsko informacijo v gostiteljevo DNK. Tako zdaj ugotavljajo, da lahko tudi bornavirusi, sicer znani kot povzročitelji bolezni pri kopitarjih in drobnici, vključijo svoj genetski material v DNK sesalcev, konkretno tudi človeka.

V študiji, objavljeni v reviji Nature in predstavljeni v Science News skupina raziskovalcev pod vodstvom K. Tomonaga iz univerze v Osaki ugotavlja, da sta dva human gena podobna bornavirusnim N genom. Ta dva gena poimenovana EBLN-1 in EBLN-2 (po okrajšavi za endogenous Borna-like N) sta molekularna fosila nekega starejšega bornavirusa.

Retrospektiva Najbloga

Decembrski zapis Retrospective na blogu Small Things Considered, ki ga, mimogrede, sam najraje in z navdušenjem prebiram, ponuja bralcu udobno priložnost, da dobi pregled o obravnavanih temah v zadnjem polletju in hiter dostop do posamičnih zapisov.   

Nenavaden primer antraksa

V ameriški zvezni državi New Hempshire se razpleta nenavaden primer izbruha antraksa. V bolnišnici je pacientka z vraničnim prisadom na prebavilih. Okužbo povezujejo s sodelovanjem bolnice na srečanju bobnarjev. V nadaljevanju so dokazali vsaj na dveh bobnih povzročitelje antraksa. Posredi je kot kaže primer, ko so kože iz katerih so izdelani bobni, najbrž izvirali od bolnih živali. O podobnih primerih je v literaturi že mogoče najti podatke.

V konkretnem primeru so svetovali tudi preventivno jemanje antibiotikov še nekaterim drugim udeležencem srečanja bobnarjev. Priporočeno jim je bilo celo, da se vakcinirajo, kar pa je za nekatere sporna odločitev, saj varnost razpoložljive vakcine naj ne bi bila dovolj preučena.

Srečno 2010!

Vsem bralkam in bralcem bloga želim veliko dobrega v novem letu, predvsem pa naj vas ne izda zdravje!