Endosimbioza med prokarionti

Prof. J. A. Lake iz UCLA ponuja razlago za novo vmesno stopnjo v evolucijskem razvoju zgodnji prokariontov, namreč fuzijo celic iz skupin aktinobakterij in klostridijev, kar naj bi vodilo do prokariontov z dvojno membrano. Kot Lake razgrinja svojo hipotezo v avgustovski številki revije Nature (vol. 460, št. 7258, str. 967-971) naj bi šlo za prvi primer endosimbioze med prokariontskimi celicami, od katerih je ena od tako nastalih dvomembranskih endosimbiontskih bakterijskih poskupin, namreč cianobakterije, bila odgovorna za pojav kisika v zgodnji Zemljini  atmosferi. Ob tem so bakterije s podvojeno membrano pomembne tudi zato, ker so v naslednjem endosimbiontskem koraku, z vključitvijo prokariontske v evkariontsko celico, bile odgovorne tudi za nastanek mitohondrijev pri evkariontih. Dodatno k dokazu za hipotezo, ki jo ponujata dve membrani kot posledica zlitja dveh prokariontov, naj bi tudi genom tega endosimbionta bil kombinacija obeh izvornih genomov.

PLoS Currents: Influenza

The Public Library of Science (PLoS) že dobro poznamo; je neprofitni založnik, ki nudi biomedicinske informacije v odprtem dostopu. Kot nam javlja uradni Googlov blog so zdaj pri PLoSu pripravili novo platformo PLoS Currents: Influenza, ki jo sestavljajo tri komponente: ekpertna skupina PLoS, ki bo urejala spletno stran, Google Knol, ki zagotavlja strukturo spleta in nova, neodvisna podatkovna baza pri National Center for Biotechnology Information (NCBI) z imenonom Rapid Research Notes, kjer bodo spravljene vsebine konkretne teme (npr. o influenci).

Baza Bionumbers

Ste že naleteli na spletno bazo BioNumbers? Vsebuje koristne številčne podatke o bioloških sistemih. Oblikovana je kot wiki portal v katerem lahko hitro najdemo podatke kot je npr. volumen celičnega jedra, število ribosomov v celici ali pa število bakterij v vaših prebavilih.

Še enkrat B. anthracis

Dodatno k četrtkovemu zapisu predlagam še ogled tega video klipa in branje zapisa na MycrobiologyBytes.

Previdno z bioenergijo !

Že nekaj časa doživljamo ponoven razcvet interesa za bioenergetske rešitve, ki nas v pojavnosti zlahka spomnijo na dogajanje iz sedemdestih let prejšnjega stoletja. Tudi pri nas nismo ušli temu ponovljenemu trendu, ne nazadnje govorijo o tem nedavni posveti (>2008 in >2009).

Dovoljujem si predvsem zaradi svoje tridesetletne izkušnje z enim od bioenergentov, namreč z bioplinom, imeti vendarle nekoliko različno presojo od trenutno aktualne in ta je predvsem izrazito obremenjena s previdnostjo. In prav zato mi je všeč tekst, ki mi je prišel pravkar pred oči, namreč zapis Debunking biofules v blogu Scitable revije Nature. Članek nas opozori na nekatere kritične točke v tej tehnologiji, npr. na problematičen ogljikov odtis, s katerim so zlasti obremenjene rešitve, ki v proizvodnji bioenergije uporabljajo kot substrat koruzo (ali druge žitarice). Ta vidik bi zlahka bilo mogoče tudi nadaljevati v razmislek o etičnosti takega početja.

V nadaljevanju, prav zaradi nedorečenosti obstoječega znanja, spregovori citirani zapis tudi o raziskavah tretje generacije bioenergetskih postopkov, ki temeljijo na gojeni biomasi alg. Zapisu so dodane tudi koristne povezave do dodatnih relevantnih informacij o tej aktualni tematiki.

Bacillus anthracis še drugače…

Kot kaže bomo morali življenjski krog bakterije Bacillus anthracis poslej razumeti precej drugače…

TB diagnoza v 30 minutah

Z novim testom, ki ga je razvil Ralph Weissleder iz Harvard Medical School, bo poslej mogoče dokazati bakterijo Mycobacterium tuberculosis  v sputumu v vsega 30 minutah. Dosedanja običajna diagnostika zahteva do 14 dni, od začetne mikroskopske ugotovitve mikobakterij v izpljunku do končne laboratorijske gojitvene potrditve. Novi test uporablja magnetne nanodelce prekrite s protitelesi, ki jih nato prepoznamo pri prehodu skoz enoto “lab-on-a-chip”, v kateri se na nanodelce pripete bakterije koncentrirajo.

Genom virusa HIV

V prvi avgustovski številki revije Nature je skupina virologov pod vodstvom Kevina M. Weeksa iz Univerze v Severni Karolini objavila strukturo genoma virusa HIV-1. Ker gre za genom iz enoverižne RNA, so uporabili posebno metodo SHAPE, ki je bila prav tako razvita v omenjenem laboratoriju.   

Blog o novi gripi

Slovenska blogosfera je bogatejša za blog z aktualnimi novicami o novi gripi A(H1N1) z imenom Pandemic – Pandemija.  

Pljučna kuga

Tudi v naših medijih je v zadnjih dneh kar precejkrat omenjan izbruh “pljučne kuge” na Kitajskem. Za lažjo orientacijo naj povem, da gre za bakterijsko infekcijsko bolezen, ki jo povzroča Yersinia pestis. Bolezen je morda bolj znana kot bubonska kuga (kar je ena od pojavnih oblik bolezni) in je po prepričanju večine bila najverjetnejši razlog izbruhov pandemičnega obolenja v srednjem veku z vzdevkom “črna smrt”. Za več podatkov pa velja pogledati >sem.

TWiV 43

Ta teden boste na portalu Microbe World našli 43. številko spletnega žurnala This Week in Virology (TWiV), ki prinaša zanimive teme:

• o mednarodnem odboru za taksonomijo virusov (International Committee on the Taxonomy of Viruses - ICTV)
• o CBS 60 minutnem video klipu o vakcini proti prašičji gripi, uporabljeni leta 1976
• o vakcinah in Guillain-Barré sindromu
• o NINDS informaciji o Guillain-Barré sindromu
• o spominih na cepljenje proti prašičji gripi leta 1976 in
• o izbruhu prašičje gripe v Fort Dixu leta 1976