Enofili (prevod: ljubitelji vina) se poleg uporabe svojih okušalnih brbončic vse bolj zatekajo po pomoč tudi k znanosti, kot poroča revija Wired.
Francoski raziskovalci so z uporabo visoko ločljive masne spektrometrije analizirali (objavljeno v PNAS) nabor arhivskih vin, pridelanih iz istega grozdja, ki so dozorevala v sodih iz hrastov devetih različnih gozdov. S tem so določili t.i. “metabologeografski pečat” vsake vinske polnitve, saj vemo, da značilna vinska cvetica nastaja v medigri vinskega mošta, kvasovk in okolja v katerem mošt vre in kasneje zori.
Ni komentarjev:
Objavite komentar