Selitev MicrobiologyBytes

Eden najboljših mikrobioloških blogov se je iz zavetja Wordpressa preselil na lastno domeno in je zdaj na naslovu MicrobiologyBytes.

Medcelični prenos virusa HIV

Prof. dr. Simon Horvat me je opozoril na spletno objavo o prenosu virusa HIV med imunskimi celicami, objavo Univerze UC iz Davisa, ki je opremljena z izjemnimi fotografskimi in video posnetki tega procesa.

Evolucija bakterijskih genomov

Nedavne raziskave genomov agrobakterij osvetljujejo razvoj nastanka več kromosomov pri bakterijah. Večino bakterijskih genomov predstavlja en sam kromosom in eden ali več plazmidinih naborov genov. Najdemo pa tudi izjeme in raziskave treh agrobakterij na Univerzi Winsconsin pojasnjujejo stanja, ko bakterije vsebujejo več kromosomov.

Znani pojav izmenjave genov med bakterijskimi genomi ni omejen zgolj na izmenjavo med različnmi organizmi oz. celicami, ampak poteka tudi v sami celici med kromosomom in plazmidi. Tri preučevane vrste agrobakterij za katere so na voljo popolne genomske sekvence: A. tumefaciens C58, A. radiobacter K84 in A. vitis S4 dokazujejo napredovanje evolucije kromosomov v družini Rhizobiaceae, kamor sodijo agrobakterije. Pri dveh vrstah (A. tumefaciens in A. vitis) so genski premiki že oblikovali nov kromosom iz plazmida, medtem ko mora pri sevu A. radiobacter plazmidni replikon šele doseči status drugega kromosoma.

Vatirane palčke in forenzika

Kot poroča SiOL.net, ko prenaša novico revije Stern, je v Nemčiji odjeknilo razkrijte, da neznana morilka, ki jo policija že več let brezuspešno išče, morda sploh ne obstaja.

Sledenje BSE

Kot kaže so raziskovalci le korak od razvoja metode za zgodnje odkrivanje nastopajočega obolenja v primeru BSE (“bolezen norih krav”). Odkrili so namreč vrsto beljakovin, ki se pojavijo v krvnem obtoku prizadete živali nekaj tednov pred nastopom prvih simptomov BSE. Napovedujejo celo, da bi morebiti novi model bil uporaben za odkrivanje drugih degenerativnih bolezni živčnega sistema kot sta Alzheimerjeva ali pa Huntingtonova bolezen.

Čemu znanstveno bloganje?

Bloger Irradiatus je pripravil odličen članek na temo “Znanstveno bloganje: prihodnost znanstvene komunikacije & zakaj postati del tega”. Je vredno branja in morda je to priložnost, da se pridružite še sami: kot blogerji ali komentatorji.

Forenzična določitev nastopa smrti z analizo mikrobioma

Raziskovalci na Univerzi v španski Granadi so se lotili razvoja nove forenzične metode s katero bi bilo mogoče natančneje določiti trenutek nastopa smrti npr. pri žrtvah kriminalnih dejanj. Zamisel temelji na uporabi termografije in mikrobiologije pri spremljanju poteka razpadanja trupla. Različni okoljski dejavniki (npr. temperatura ali zračna vlaga okolja) sicer spreminjajo potek tega dogajanja, vendarle pa kaže, da ostaja rast mikroorganizmov na kadavrih relativno konstanten kazalec. Ob kombinaciji uveljavljenih forenzičnih metod bi bilo mogoče s pritegnitvijo novih rešitev na temelju analize mikrobne združbe obremenitev z napako učinkovito zmanjšati.

Mikrobiološki vodnik

Poglejte si mikrobiološki portal DNA Microbiology Guide in ugotovili boste, da je prav uporaben kot priročnik in referenčni vodnik.

10 živil z učinkom proti raku

Zapis na blogu N. Desaija nas v poljudnem jeziku seznani z desetimi živili in prehranskimi dodatki s protirakavim učinkom. Po vrsti so to: borovnice, maline in brusnice; zeleni čaj; česen; brokoli in zelje; čebula in por; paradižnik; resveratrol, kot sestavina v grozdju in posledično v vinih, zlasti še rdečih; soja; kurkuma (sestavina v indijskem curryju) ter vodna kreša in špinača.   

Protivirusno delovanje klorokvina

Kot lahko preberemo v ScienceBlogu, so raziskovalci na Weill Cornell Medical College-u iz New York Cityja ugotovili, da ima protimalarično sredstvo klorokvin izražen tudi protivirusni učinek proti dvema letalnima virusoma, virusu Hendra in virusu Nipah, oba sta iz rodu henipavirusov (družina Paramyxoviridae).  

Protimikrobni učinek grozdnega soka

Na spletu ASM boste našli povzetek raziskav skupine J. C. Browna* iz Univerze Clemson, ki predstavljajo inhibicijo bakterije Helicobacter pylori z različnimi grozdnimi ekstrakti.

Saj vemo, da je H. pylori bakterija, ki je najpogosteje povezana z želodčno razjedo, gastritisom, limfomom želodčne sluznice in rakom na želodcu. Poleg učinkovite antibiotske terapije so doslej preverjali tudi že učinke različnih rastlinskih ekstraktov npr. česna, brokolija, brusnice in zelenega čaja na rast H. pylori . Temu  je zdaj skupina iz U. Clemson dodala še preučevanje učinkov ekstraktov rdečih, belih, črnih in muškatnih grozdnih sort, za katere je znano, da vsebujejo velik delež antioksidantov in polifenolov.

Izkazalo se je, da imajo največji protimikrobni učinek ekstrakti muškatnih ekstraktov, sledijo jim sokovi drugih grozdnih sort.

*(J.C. Brown, G. Huang, V. Haley-Zitlin, X. Jiang. 2009. Antibacterial effects of grape extracts on Helicobacter pylori. Applied and Environmental Microbiology, 75, 3, str. 848-852.)

Mikrobiom sline kot “prstni odtis”

Nedavne raziskave M. Stonekinga iz Instituta Max Planck za evolucijsko antroplogijo v Leipzigu (ZR Nemčija) kažejo, da je edinstvenost mikrobne populacije v slini človeka oz. natančneje v pljunku tolikšna, da se ponuja kot orodje npr. za  spremljanje človekovih migracij in ugotavljanje kontakta med ljudmi. To istočasno pomeni, da se molekularna analiza mikrobioma sline ponuja tudi kot forenzična analiza.

Ker se bakterijski geni spreminjajo hitreje kot geni višjih organizmov, je mogoče z analizo genetske razlike med bakterijami različnih populacij človeka prepoznati razlike med skupinami, katerih ločitev še ni mogla pustiti značilnih sledi v humanem genomu. Vendar za raziskovalce je zlasti presenetljivo, da različnost mikrobioma ni v večji skladnosti z geografijo, saj je R. Ley iz Univerze Cornell v večji meri pričakovala prisotnost značilnega vzorca. Ključ teh dilem, kot predpostavlja M. Stoneking, bo najdba mikrobnih vrst, ki se značilneje prenašajo generacijsko, torej od staršev k otrokom, kot od osebe do osebe.

Naredi sam: PIVO

Ni sicer veliko junakov, ki doma varijo pivo, je pa zadeva izvedljiva in če se poglobite v recept na blogu The simple dollar, boste morda zbrali pogum, se lotili izziva in ugotovili, da je načrt izvedljiv. Vendar opozorilo: zadeva ne bo gospodarna, če ne boste vztrajali pri osvojeni veščini, saj je potrebno v začetku nekaj denarja vložiti v opremo in ta se mora seveda izplačati s proizvodom.

Darwin, kreacionizem in še kaj…

Ko že omenjam blog Effect Measure naj povem, da sem tam našel naslednji link. Ker smo se nekaj dni nazaj spominjali velikega Darwina naj tokrat razprava o njem zveni nekoliko bolj razvedrilno in k temu bo gotovo pripomogel komik Ricky Gervais.

Še o spornem biološkem materialu

Z današnjim pregledom spleta pri iskanju novic o dogodku, s katerim se ukvarjam zadnje dni ( >1 in >2 ) nisem odkril nič bistveno novega. Slovenski splet prinaša zgolj dodatni novici na Trieri in na Zurnalu24, nobena pa ne vsebuje svežih stališč uradnih organov, kar predvsem pogrešam.

Na svetovnem spletu je v blogu Effect Measure mogoče najti največ sveže relevantne diskusije in mislim, da bo ta splet vredno spremljati tudi v prihodnje. Sicer pa kaže, da na svetovnem spletu zaenkrat ni drugih aktualnih novic o tej temi.

Vsem, ki ste pričeli slediti to temo svetujem, da prisluhnete predavanju  prof. dr. Franca Sterleta iz Medicinske fakultete UL  “Gripa, ptičja gripa – ali nam grozi pandemija?”, ki je vključena v nabor predavanj na portalu Videolectures.net.