Rekorderji v pospeških

Na Elijevem blogi najdemo zopet zelo zanimiv zapis. Predstavi nam namreč hitrostne rekorderje v naravi. Potomstvo gliv, ki jih najdemo v govejem blatu (podrobneje je v zapisu predstavljena zigomicetna gliva Pilobolus kleinii), bi namreč zelo težko našlo zopet pot v prebavila goveda, ker se te pašne živali na daleč ogibajo mest, kjer odložijo svoje blato. Glive so zato razvile zanimivo strategijo. Potem ko se razrastejo v iztrebkih in ustvarijo na sporangioforah spore, ki so oblika reprodukcije in način razširjanja, te spore izstrelijo z zavidljivo hitrostjo 90 km na uro do dva metra daleč v okolico. Pri tem dosežejo težko predstavljive rekordne pospeške 180.000 g. V zapisu boste našli tudi povezavo do video posnetkov te izstrelitve in podroben opis njenega mehanizma.     

Kombiniranje probiotikov

Ko  avtor bloga Microbiology Blog na kratko povzema knjigo A. Ljungha in T. Wadstroma "Lactobacillus Molecular Biology: From Genomics to Probiotics" in opozori na številne vplive, ki jih v telesu ima črevesna mikrobna združba, predpostavlja da bodo prihodnje formulacije probiotičnih pripravkov vsebovale mešanico različnih mikrobnih sevov s komplementarnimi značilnostmi oz. bodo prilagojene za zdravljenje različnih bolezenskih stanj.

Laskerjeva nagrada za prof. Stanleya Falkowa

Med letošnjimi nagrajenci z nagrado "Albert Lasker Medical Research Awards" je v kategoriji posebnih dosežkov tudi prof. dr. Stanley Falkow, profesor mikrobiologije in imunologije na Medicinski visoki šoli Univerze Stanford. Laskerjevo nagrado pogosto označujejo kot ameriško Nobelovo nagrado.

Povzetek obrazložitve nagrade s strani fundacije Lasker najbrž najbolje pojasni razloge podelitve nagrade prof. Falkowu:

"Za 51-letno kariero enega velikih lovcev na mikrobe vseh časov - odkril je molekularno naravo odpornosti mikroorganizmov na antibiotike, revolucioniral je načine našega današnjega gledanja kako patogeni povzročajo bolezni in bil je mentor preko 100 študentom, od katerih so danes številni ugledni strokovnjaki v področju mikrobiologije in preučevanju kužnih bolezni."

Rad se bom spomnil srečanja s prof. Falkowom na Gordons Research konferenci Undergraduate Microbiology Education leta 1999 v Connecticutu (ZDA). Kot izjemen predavatelj nas je navdušil s predavanjem »Genomics and Beyond«, v katerem je poudaril možnosti, ki jih prinašajo v odkrivanje in identifikacijo mikroorganizmov nove molekularne tehnike in kvantitativno vrednotenje molekularnih podatkov, posebej pa mi je ostal v spominu kot ljubezniv razpravljalec, ko smo veliko govorili o pomenu mentorstva v visokošolskem izobraževanju.

Aktualno predavanje o prionih v Ljubljani

Prof. dr. Roman Jerala iz Kemijskega inštituta mi je posredoval naslednje sporočilo oz. vabilo:

"Vabilo na predavanje na Kemijskem inštitutu

v petek, 19. septembra 2008 ob 14^h v veliki predavalnici Kemijskega inštituta na Hajdrihovi 19

Molecular systems biology of prions

Prof. dr. Adriano Aguzzi,
Institute of Neuropathology, University Hospital of Zürich, Zürich, Switzerland

Transmissible spongiform encephalopathies (TSEs) are neurodegenerative diseases of humans and many animal species caused by prions. The main constituent of prions is PrP^Sc, an aggregated moiety of the host-derived membrane glycolipoprotein PrP^C. Prions were found to encipher many phenotypic, genetically stable TSE variants. The latter is very surprising, since PrP^C is encoded by the host genome and all prion strains share the same amino acid sequence. Here I will review what is known about the infectivity, the neurotoxicity, and the neuroinvasiveness of prions. Also, I will explain why I regard the prion strain question as a fascinating challenge – with implications that go well beyond prion science. Finally, I will report some recent results obtained in my laboratory, which is attempting to address the strain question and some other basic issues of prion biology with a “systems” approach that utilizes organic chemistry, photophysics, proteomics, and mouse transgenesis.

Vabljeni !"

Segrevanje ozračja

Res smo obsedeni (ne rečem, da neupravičeno) s problematiko segrevanja ozračja in njenimm reševanjem. In ponujene rešitve so včasih prav zanimive. Tale prihaja iz ugledne raziskovalne hiše, namreč iz ameriškega Lawrence Berkeley National laboratorija, kjer njihov fizik Hashem Akbari predlaga, da bi strehe prebarvali ali prekrili z belo krtino. Kot preberemo v LA Timesu, bi v primeru, ko bi v 100 največjih svetovnih urbanih področjih zamenjali strehe, s tem privarčevali 44 metričnih gigaton toplogrednih plinov. To je več, kot v ozračje emitirajo vse dežele sveta v letu dni.

Ponujam v dodaten lokalni razmislek tezo, da smo trenutno pri nas v prav nenavadnem precepu. Vremenske ujme so povzročile, da pravkar v Sloveniji v velikem obsegu  zamenjujemo kritino in predpostavljam, da je to bila v znatni meri prav svetla salonitna kritina. Zdaj pa jo bodo najbrž zamenjale temneje obarvane strehe.

Anaerobna razgradnja ogljikovodikov

Ogljikovodiki kot sestavina surove nafte in naravnega plina so med obilneje zastopanimi snovmi na zemlji. Kljub temu, da jih človek učinkovito uporablja za energetsko oskrbo, so pri sobni temperaturi sorazmerno nereaktivni in jih npr. mikroorganizmi le stežka uporabijo kot vir energije, zlasti v pogojih, ko je odsoten kisik. Vendar pa poznamo mikroorganizme, ki uspejo razgraditi ogljikovodike tudi brez kisika in sploh jih ni tako malo ter jih prav v novejšem času odkrivajo v vse večjem številu, kot pravi prof. dr. Friedrich Widdel iz Inštituta Max Planck za morsko mikrobiologijo v nemškem Bremnu. Le iskati jih moramo na nekoliko nenavadnih mestih. Evolucijska zgodovina teh mikroorganizmov je pravzaprav zelo dolga, saj te bakterije in arheje živijo na ogljikovodikih že od zgodnjih obdobij nastanka življenja na zemlji in od tod tudi njihova danes opazovana raznolikost. Najdemo jih v sedimentih in v mulju oceanskih globin, v usedenih naftnih zaplatah v podmorju, ki izvirajo iz nesreč naftnega razlitja, prisotne so v pronicajočih podvodnih izvirih nafte in zemeljskega plina in celo v naftnih rezervoarjih. Posebno zanimive so simbiontske povezave bakterij in arhej, ki prestrezajo metan iz podvodnih sedimentov ter tako zmanjšujejo tveganje zaradi uhajanja tega kritičnega toplogrednega plina. In druge zopet, ki pomagajo v bioremediaciji z ogljikovodiki kontaminiranih podtalnih vodonosnikov. Dr. Widdel napoveduje ob nadalnjem razkrivanju danes še ne povsem razumljenega mikrobnega razkroja ogljikovodikov možnosti za še učinkovitejšo kontrolo toplogrednih plinov in boljše razumevanje vloge teh organizmov v naravnem kroženju ogljika.

Cenejši bioetanol

Gensko spremenjeni mikroorganizmi naj bi v prihodnje omogočili učinkovitejšo in s tem cenejšo proizvodnjo bioetanola iz lesne biomase. Po zagotovilih prof. Lee Lynda iz Dartmouth College-a v ameriški zvezni državi New Hampshire, jim je uspelo s spremenjeno bakterijo - predstavljajo jo s kratico ALK2 - pri 50 st. C doseči učinkovitejšo razgradnjo celuloze, kot to uspeva konvencionalnim celulolitičnim mikrooorganizmom pri temperaturi okolja. Lynd pravi, da pri tej višji temperaturi spremenjene bakterije potrebujejo dva in polkrat manj encima celulaze za razgradnjo substrata ob tem, da je etanol edini organski produkt fermentacije.

Activia (a ne za reklamo!)

Activia jogurt je pri nas dovolj popularen, zato mu ne bom delal reklame. Naredim pa naj reklamo za video, ki so ga njegovi ustvarjalci ponudili v izobraževalne namene in je res vreden ogleda. 

Plastika za plastiko

University College Dublin napoveduje vsekakor dobrodošlo rešitev vračanja plastike v ponovno uporabo ob pomoči mikroorganizmov. Odpadno polipropilensko plastiko najprej skuhajo do stirenskega olja, ki ga nato ponudijo za hrano mikroorganizmom in ti ga presnovijo do maščobnih kislin. Ko mikrobne celice vsebujejo 60% maščobnih kislin njihovo biomaso uporabimo za proizvodnjo bioplastike. Ta pa je ob tem, da gre za recikliran resurs, tudi biološko razgradljiva.