Celice npr. ćloveškega telesa, ki v velikosti znatno presegajo velikost bakterijskih celic imajo zelo kompleksno notranjo celično strukturo in dostavne sisteme, ki zagotavljajo, da so bistvene beljakovine v celici vedno na mestu, kjer so potrebne. Manjše bakterijske celice tako kompleksne zgradbe ne potrebujejo, saj za transport pomembnih celičnih elementov zadostuje difuzija. Ko pa so pred leti odkrili bakterije, katerih velikost znatno presega velikost poprečne predstavnice, npr. vrsta Epulopiscium fishelsoni sega v dolžino do 600 µm, medtem ko je celica E. coli dolga vsega 2 µm, se je takoj postavilo vprašanje, kako te velikanke presegajo difuzijske omejitve. Kot kaže leži odgovor v nenavadni razporeditvi bakterijskega genoma pri njih. Te celice imajo namreč močno pomnožene genome, ocenjujejo da jih je 80.000 do 120.000, ki so razporejeni po vsej celici. Preračunava razmerja med volumnom celice in količino genetskega materiala potrjuje predpostavko, da ta rešitev ohranja ključne celične funkcije v dosegu difuzijskih gibanj.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar