Poseganje v celično strukturo

Švicarski raziskovalci so dokazali, da je mogoče spreminjati celične funkcije tudi brez poseganja v celični genetski zapis. Celice evkariontskih organizmov vsebujejo celične razdelke (kompartmente) t. i. organele, ki v celici opravljajo posebne presnovne naloge. Raziskovalcem na Univerzi Basel je uspelo v celico vstaviti umetne polimerne organele, tako da so izkoristili sposobnost nekaterih celic npr. makrofagov, da požro ("fagocitirajo") delce iz okolice. Podtaknili so jim torej polimerne kapsule, ki so vsebovale encime in po vstopu v celico jim je uspelo dokazati, da so encimi bili tudi znotraj celice funkcionalni. Celici so tako zagotovili novo vlogo in avtor W. Meier ji je zato tudi dal ime "nanoreaktor".

Mikrobna združba prebavil je usmerjala evolucijo

Živahno raziskovanje mikrobne poselitve prebavil živali in človeka, ki smo mu priča zadnja leta, ponuja vse več dokazov, da so mikroorganizmi, ki stalno naseljujejo prebavni trakt, pomembno, če ne odločilno prispevali k evoluciji sesalcev. Kar nas seveda ne sme začuditi ob vrsti vplivov, tako v prebavi in presnovi ter pri obrambnih funkcijah gostiteljskega organizma.   

BLOGRES 2.0

Tudi letos se bomo blogerji srečali na slovenskem blogerskem kongresu, drugem BLOGRESu. Se še spomnite lanske prve prireditve; mislim, da je uspeh lanskega dogodka razlog letošnjega nadaljevanja. In prepričan sem, da bo letošnje srečanje ponoven uspeh, tudi zato ker blogosfera nezadržno raste. In blogerji se vendarle znajo družiti tudi "v živo". Če še niste bloger, pridite 20. in 21. junija na Blogres in skoraj bi upal staviti, da se boste pridružili aktivnim blogerjem.

Mikrobiološke spletne strani

Poleg liste spletišč, koristnih za mikrobiološko izobraževanje, ki ga je pripravil EDU forum Ameriškega mikrobiološkega društva (ASM), najdemo na spletu ASM tudi uradni in širši indeks mikrobiološko tematiziranih spletnih strani, ki ga člani društva stalno dopolnjujejo.

Pa še nekaj za ljubitelje mikrobioloških blogov:
http://www.horizonpress.com/blogger/
http://wordpress.com/tag/microbiology/
http://dir.blogflux.com/tag/microbiology

Kronobiologija pri mikroorganizmih

Kronobiologija je področje znanosti, ki preučuje periodične (ciklične) pojave pri živih organizmih povezane s sončnimi in lunarnimi ciklusi (cit. po wikipediji). Bloger Coturnix je pripravil petdelno serijo zapisov na temo kronobiologije v katerih se ukvarja s cianobakterijami: prvi o splošnih zakonitostih cirkadičnih ur, drugi o cirkadični uri pri Synechococcus elongatus, tretji o adaptivnih funkcijah pri cianobakterijah, četrti o cirkadičnih urah pri cianobakterijah. 

Prihodnost biotehnologije

Blog Technut News nam predstavlja svoje videnje 15tih razvojnih usmeritev v biotehnologiji, ki bodo spremenile naš svet. 

Kako se skriva povzročitelj tuberkuloze

Raziskovalci na Univerzi British Columbia in na Coastal Health Research Institute iz Vancouvra so odkrili, kako se bakterije tuberkuloze skrivajo in razmnožujejo v človeškem telesu.

Mycobacterium tuberculosis (M.t.) okuži telesne obrambne celice, makrofage. Običajna naloga makrofagov je, da "požro" vsiljive bakterije in jih encimsko razgradijo. M.t. pa proizvaja protein, ki to sposobnost makrofagnih celic izniči, bakterije se v celici pritajijo in razmnožujejo. S prepoznavo tega proteina bodo zdaj lahko okužene celice v telesu identificirali in načrtujejo tudi proizvodnjo protiteles proti temu specifičnemi mikobakterijskemu proteinu.

Tuberkuloza je po smrtnosti še vedno vodilna med infekcijskimi boleznimi v svetu. Po podatkih WHO se v svetu pojavi vsako leto deset milijonov novih primerov tuberkuloze in letno umre dva milijona bolnikov.

iGEM 2008

Naj vas opozorim na zapis v Novih biologijah.

4. kongres Slovenskega mikrobiološkega društva

Med 19. in 22. novembrom letos nas vabi k obisku že 4. kongres Slovenskega mikrobiološkega društva, ki bo pod geslom "Microbiology for today" izveden v Portorožu. Več o dogodku lahko najdete na kongresni spletni strani.

Leptospiroza

Leptospire so povzročitelji obolenj, ki v nekaterih področjih sveta povzročajo hude probleme - pripisujejo jim letno do 500.000 kliničnih primerov obolenj pri človeku z 5 do 20% smrtnostjo. Živali, ki so nosilci npr. povzročitelja Leptospira interrogans, tega z urinom izločajo v vodo, kjer, kot so verjeli doslej, naj bi organizem vztrajal planktonsko, torej prosto plavajoč v vodi. Francoski raziskovalci pa so se zdaj ekologiji leptospir posvetili bolj poglobljeno in ugotovili, da je 90% leptospir sposobnih v kratkem času ustvariti na površinah v vodnem okolju biofilme, ko površino poselijo z mikrobno trato, ki mikroorganizme zadrži in jih tudi sicer varuje pred neugodnimi vplivi v okolju. Sposobnost ustvarjanja mikrobnega filma naj bi imela pomembno vlogo tudi v patogenezi poselitve sluznic obolelega organizma. 

Biotechnology for Biofuels

Odslej bomo lahko pri elektronskem založniku BioMed Central v odprtem dostopu spremljali novo revijo Biotechnology for Biofuels. Kot naslov pove bo revija posvečena raziskavam in razvoju v področju bioenergentov. Druga revija iz iste hiše Molecular Cytogenetics pa bo zanimiva zlasti za molekularne biologe in genetike.

Užitni ovoji živil

Že dalj časa v pripravi številnih živil uporabljajo ovoje, ki so užitni in morajo torej biti v vseh pogledih neškodljivi. Pretežno so v uporabi rastlinski materiali, s tem je namreč zadoščeno tudi vegetarijanskemu okusu. Zdaj pa iščejo nove poti tudi pri tej obdelavi živil. Poslej naj bi ovoji ne bili zgolj embalaža, ampak bi imeli tudi protimikrobni učinek in izboljšali naj bi živilu okus ter prehransko vrednost.

NextBio

Kdor bi želel preskusiti še kak učinkovit iskalnik v biomedicinskih vedah, naj poskusi z NextBio. Pohvalijo se zlasti s tesno povezavanostjo s ključnimi farmacevtskimi firmami in vodilnimi ustanovami biološkega raziskovanja. 

Študentsko delo

Tale zapis je namenjen predvsem tistim bralcem bloga, ki ste poklicno povezani z mikrobiološko stroko. Bližajo se počitnice in oglašajo se študenti, ki bi želeli poletje delovno izkoristiti ter uporabiti študentsko delo tudi tako, da bi pridobili tudi kaj strokovnega znanja. Če imate v svojih delovnih okoljih kakšno tako delo vas vabim, da omogočite našim študentom mikrobiologije takšno izkušnjo. Predlagam, da mi sporočite na moj elektronski naslov franc.nekrep<afna>gmail.com vaše ponudbe in jih bom posredoval študentom.

Difuzijske omejitve velikih bakterijskih celic

Celice npr. ćloveškega telesa, ki v velikosti znatno presegajo velikost bakterijskih celic imajo zelo kompleksno notranjo celično strukturo in dostavne sisteme, ki zagotavljajo, da so bistvene beljakovine v celici vedno na mestu, kjer so potrebne. Manjše bakterijske celice tako kompleksne zgradbe ne potrebujejo, saj za transport pomembnih celičnih elementov zadostuje difuzija. Ko pa so pred leti odkrili bakterije, katerih velikost znatno presega velikost poprečne predstavnice, npr. vrsta Epulopiscium fishelsoni  sega v dolžino do 600 µm, medtem ko je celica E. coli dolga vsega 2 µm, se je takoj postavilo vprašanje, kako te velikanke presegajo difuzijske omejitve. Kot kaže leži odgovor v nenavadni razporeditvi bakterijskega genoma pri njih. Te celice imajo namreč močno pomnožene genome, ocenjujejo da jih je 80.000 do 120.000, ki so razporejeni po vsej celici. Preračunava razmerja med volumnom celice in količino genetskega materiala potrjuje predpostavko, da ta rešitev ohranja ključne celične funkcije v dosegu difuzijskih gibanj.

Cell Host & Microbe

Znanstvena založba Cell je razširila nabor svojih publikacij še z revijo Host & Microbe. Revija je namenjena interakcijam med gostiteljem in mikrobno celico. Dostop do elektronskih člankov je plačljiv, občasno pa je v zvezku tudi kakšen članek v odprtem dostopu (Featured Articles). V oddelku Movie Gallery pa objavljajo tudi video klipe, ki so prav tako odprtodostopni.

Tipkovnice in higiena

Po neki ameriški raziskavi so računalniške tipkovnice bogato naseljene z bakterijami, tudi s takimi, ki so lahko potencialno nevarne. Razlog so predvsem navade uporabnikov, ki svojo delovno površino okužujejo s kihanjem in kašljanjem in ki dodatno prispevajo k njeni mikrobni poselitvi s pomanjkljivo osebno higieno.

Napoved učinkovitejše imunske preventive

V prihodnje se obetajo še učinkovitejši predvsem pa hitrejši postopki v pripravi imunskih zaščitnih pripravkov, ki bi bili zlasti uporabni v prestrezanju tveganj zaradi morebitnega širjenja nekaterih pandemij (npr. ptičje gripe).

Nanodelci kot morebitno tveganje

Prav je, da ob uvajanju novih tehnologij spremljamo tudi njihove morebitne neugodne stranske učinke. Tako je Zhiqiang Hu, profesor na Univerzi Missouri, opozoril na nevarnost srebrovih nanodelcev za tehnologije čiščenja odpadnih vod. Na trgu so izdelki, kot so npr. nogavice v katerih ti delci ustavljajo rast bakterij, ki so razlog neprijetnega vonja, ali pa v sodobnih pralnih strojih s temi delci razkužujejo oblačila. Pojavljajo pa se novi predlogi za še obsežnejšo rabo.

S prehodom delcev v odpadno vodo se lahko pojavijo težave, bodisi pri čiščenju odpadne vode, kjer so nanje zlasti občutljive bakterije, ki sodelujejo v odstranjevanju dušikovih spojin ali pa se pojavijo učinki v naravnem okolju. Z odtekanjem obdelanih odpadnih vod v odprte vodotoke lahko namreč tem delcem pripišemo nepredvidljive učinke v naravnem okolju oz. ob uporabi čistilniškega mulja na površinah bi ti delci lahko zašli tudi v prehransko verigo. Srebrove nanodelce namreč povezujejo s povečanim obsegom nastajanja reaktivnih kisikovih zvrsti (RKZ ali angl. ROS). Raziskave bodo zato v prihodnje usmerjene tudi v sleditev nanodelcev in posledic njihovega delovanja v naravnem kroženju snovi.