Da nam blogerjem revija Ona občasno dviga adrenalin, zdaj enemu naslednjič drugemu, morda dokazuje tudi tale primer. V Oni z datumom 25. 09. 2007 je v rubriki Odmevi objavljen odziv prof. dr. Gregorja Majdiča z naslovom "Genske spremembe" na članek o gensko spremenjenih (GS) rastlinah, ki je bil v Oni objavljen štirinajst dni prej. Tega izvornega članka se ne bom dotikal, tudi ker imam zelo kritično, a svojsko mnenje o razpravah, ki na temo GSO tečejo v slovenskem prostoru. Moral pa sem se oglasiti na pisanje dr. Majdiča v točki, ko omenja vlogo dr. A. Pusztaija pri nastajanju evropskega odklanjanja GS rastlin. Odgovor sem sicer dodal že kot komentar v spletnem Delu a teh odmevov ljudje večinoma ne prebirajo pa sem se zato odločil, da ponovim pisanje dr. Majdiču tudi v tem zapisu.
"Spoštovani prof. dr. G. Majdič. Zelo cenim Vaše zavzemanje za pojasnjevanje strokovnih in znanstvenih vprašanj širši javnosti in Vaše pogosto strokovno publicistično oglašanje. Ne morem se pa strinjati, kadar se v podporo izbrane argumentacije, ki je sicer lahko zelo upravičena, uporabijo nepreverjeni in neresnični podatki. Ko v svojem prispevku omenjate dr. A. Pusztaija in zapišete, da so njegovi raziskovalni: "...rezultati o škodljivosti krompirja nepravilno pojasnjeni ali enostavno izmišljeni", bi Vam vendarle svetoval, da se, preden uporabite tako trdo opredeljevanje, poučite o strokovnjaku, ki ga omenjate. Morda najprej preverite npr. na PubMedu njegovo znanstveno bibliografijo in se nato podrobneje seznanite z ozadjem afere, ki je res, zdaj že skoraj desetletje nazaj, razburkala britanski in tudi svetovni prehranski znanstveni prostor. Morda lahko za hiter dostop do podatkov in spletnih povezav pomaga kar tale naslov. Da se je dr. Pusztai v nekem trenutku naivnega idealizma morda nekoliko nerodno (to je moja povsem osebna ocena) izpostavil in sprožil, bolj kot strokovno razčiščevanje, politični konflikt zaradi poseganja v kapitalske interese velikih svetovnih korporacij, ne zmanjšuje njegove odličnosti v vlogi izjemnega znanstvenika s pomembnim prispevkom npr. v svetovno znanje o lektinih. To omenjam, ker že desetletje prijateljujem z njim in njegovo soprogo, sicer tudi izvrstno znanstvenico in si tako dovoljujem oceno, da ga poznam in lahko zagotovim, da je dr. Pusztai oseba izjemne osebne integritete in karizmatičnosti in med drugim tudi velik prijatelj naše dežele."
Kogar podrobneje zanima ves historiat takratnega dogajanja bo našel na spletu z geslom "Arpad Pusztai" dovolj branja. Dobro kronologijo dogajanja najdemo sicer tudi v zapisu na slovenskem blogu Ajda, kjer pa se ob koncu zapisa prikradejo nekatere napake (ne gre za gen lešnika, dr. Arpad je delal z lektinom GNA malega zvončka - Galanthus nivalis).
Ni komentarjev:
Objavite komentar