Legionella pneumophila

Dr. David Yu, profesor na University of Pittsburgh, opozarja da je v ameriških pogojih legionarska bolezen precej pogostejša, kot o njej poročajo zdravstvene ustanove. Bakterija Legionella pneumophila je tudi zahtevna pri laboratorijskem dokazovanju. Kot pravi dr. Yu ostane do 90% vseh primerov neugotovljenih, pri tem pa je obolenje smrtno v 28%, a je še precej bolj rizično za starejše ljudi, ki trpijo istočasno za več obolenji.

Ogroženost iz zraka

Znano je, da ameriško ministrstvo za domovinsko varnost že od leta 2003 razvija nacionalni sistem odkrivanja patogenih organizmov in kemijskih snovi, ki bi lahko služili kot dejavniki terorističnega napada, v zraku ameriških mest (npr. sistem BioWatch). Zelo zajetne in kompleksne fiksne analitske sisteme zdaj dopolnjujejo s prenosno rešitvijo v velikosti aktovke, s katero bi lahko opravili enake naloge v primeru dislocirane ogroženosti. Rešitev naj bi bila primerna celo za kontrolo v letalih in znotraj zgradb.

Mikrobi na izletu v vesolje

Astrobiologi so uspeli dokazali, tako lahko preberemo v New Scientistu, da breztežnost spremeni bakterije na način, ki bi morda lahko povečal ogroženost potnikov v vesolju. Kulture bakterije Salmonella typhimurium, ki so bile 12 dni na vesoljskem vozilu Atlantis v letu 2006 izpostavljene breztežnosti, so mutirale na "nepričakovan način", saj se jim je spremenilo izražanje vsaj 167 genov  v primerjavi z bakterijami, ki so jih ta čas kot kontrolo vzdrževali na zemlji. V vesolju spremenjene bakterije so bile tudi trikrat bolj patogene za poskusne miši. Ker nekateri prejšnji poskusi kažejo, da breztežnost morda lahko oslabi človekov imunski sistem, pojav opozarja na resno težavo.

V istem poročilu sledi tudi tolažba, ko so C. Nickerson in njeni sodelavci, ki so opravilli omenjene raziskave, pri salmonelah odkrili tudi regulatorno beljakovino Hfq, ki naj bi bila v ozadju genske spremembe. Sevi brez delujoče Hfq naj ne bi kazali spremembe v ekspresiji genov, kar seveda omogoča iskanje ukrepov, ki bi omejili ogroženost vesoljskih posadk. Kot stranski učinek pa najdba obeta tudi iskanje novih rešitev v siceršnji borbi proti patogenim organizmov, ki zlasti s sevi odpornimi poti antibiotikom predstavljajo iz dneva v dan večjo grožnjo za naše zdravje.

Še ena cvetka iz One

Da nam blogerjem revija Ona občasno dviga adrenalin, zdaj enemu naslednjič drugemu, morda dokazuje tudi tale primer. V Oni z datumom  25. 09. 2007 je v rubriki Odmevi objavljen odziv prof. dr. Gregorja Majdiča z naslovom "Genske spremembe" na članek o gensko spremenjenih (GS) rastlinah, ki je bil v Oni objavljen štirinajst dni prej. Tega izvornega članka se ne bom dotikal, tudi ker imam zelo kritično, a svojsko mnenje o razpravah, ki na temo GSO tečejo v slovenskem prostoru. Moral pa sem se oglasiti na pisanje dr. Majdiča v točki, ko omenja vlogo dr. A. Pusztaija pri nastajanju evropskega odklanjanja GS rastlin. Odgovor sem sicer dodal že kot komentar v spletnem Delu a teh odmevov ljudje večinoma ne prebirajo pa sem se zato odločil, da ponovim pisanje dr. Majdiču tudi v tem zapisu.

"Spoštovani prof. dr. G. Majdič. Zelo cenim Vaše zavzemanje za pojasnjevanje strokovnih in znanstvenih vprašanj širši javnosti in Vaše pogosto strokovno publicistično oglašanje. Ne morem se pa strinjati, kadar se v podporo izbrane argumentacije, ki je sicer lahko zelo upravičena, uporabijo nepreverjeni in neresnični podatki. Ko v svojem prispevku omenjate dr. A. Pusztaija in zapišete, da so njegovi raziskovalni: "...rezultati o škodljivosti krompirja nepravilno pojasnjeni ali enostavno izmišljeni", bi Vam vendarle svetoval, da se, preden uporabite tako trdo opredeljevanje, poučite o strokovnjaku, ki ga omenjate. Morda najprej preverite npr. na PubMedu njegovo znanstveno bibliografijo in se nato podrobneje seznanite z ozadjem afere, ki je res, zdaj že skoraj desetletje nazaj, razburkala britanski in tudi svetovni prehranski znanstveni prostor. Morda lahko za hiter dostop do podatkov in spletnih povezav pomaga kar tale naslov. Da se je dr. Pusztai v nekem trenutku naivnega idealizma morda nekoliko nerodno (to je moja povsem osebna ocena) izpostavil in sprožil, bolj kot strokovno razčiščevanje, politični konflikt zaradi poseganja v kapitalske interese velikih svetovnih korporacij, ne zmanjšuje njegove odličnosti v vlogi izjemnega znanstvenika s pomembnim prispevkom npr. v svetovno znanje o lektinih. To omenjam, ker že desetletje prijateljujem z njim in njegovo soprogo, sicer tudi izvrstno znanstvenico in si tako dovoljujem oceno, da ga poznam in lahko zagotovim, da je dr. Pusztai oseba izjemne osebne integritete in karizmatičnosti in med drugim tudi velik prijatelj naše dežele."

Kogar podrobneje zanima ves historiat takratnega dogajanja bo našel na spletu z geslom "Arpad Pusztai" dovolj branja. Dobro kronologijo dogajanja najdemo sicer tudi v zapisu na slovenskem blogu Ajda, kjer pa se ob koncu zapisa prikradejo nekatere napake (ne gre za gen lešnika, dr. Arpad je delal z lektinom GNA malega zvončka - Galanthus nivalis).

Predavanje

Posredujem vabilo iz Slovenskega mikrobiološkega društva za predavanje v organizaciji Katedre za mikrobiologijo na Odd. za živilstvo BF:

"Katedra za mikrobiologijo, Oddelka za živilstvo, BF organizira predavanje dr. Leendert Hamoen-a (Institute for Cell and Molecular Biosciences, The Medical School, University of Newcastle) z naslovom:"How to behave differently when you are genetically the same? (Bi-stable differentiation in Bacillus subtilis)". Predavanje bo v torek, 2.10.2007, ob 13 h v predavalnici 3 na Biološkem središču.

Lep pozdrav
prof. dr. Ines Mandić-Mulec "

Mikrobne tovarne

Tale prispevek na Science Blogu želi opravičiti razvpit pojem "celičnih tovarn" in avtorjem je uspel berljiv pregleden prispevek o novih poteh celične biotehnologije, ki so posebno učinkovite, ko se sinteza učinkovin srečuje z izzivi hiralnosti molekul in ko je treba posebno pozornost posvetiti njihovi glikozilaciji in ciljani hidroksilaciji.

Umivanje rok

Ameriška Society of Microbiology je na nedavni konferenci v Chicagu objavila novejše podatke o higienskih navadah odraslih Američanov, kot sporoča ta prispevek. O podobnih študijah iz leta 2000 in kasneje sem pisal tudi že drugje. Študije iz preteklih let kažejo nihanja, kakšne posebne izboljšave stanja pa kljub kampanjam s pozivi k osebni higieni, tudi zaradi povečane zdravstvene ogroženosti, ni mogoče zaznati. Sveži podatki kažejo: pri zapuščanju javnih sanitarij si celo tretjina moških obiskovalcev ne umije rok, v primerjavi z 12% žensk, ki tega ne storijo.

Blogi o vedah o življenju

Septembrska številka revije The Scientist v navezi na članek o blogih v področju ved o življenju vzpodbuja bralce, da glasujejo za svoje priljubljene bloge (in sporočijo ev. manjkajoče bloge, ki jih poznajo). In res v komentarjih boste našli bogat nabor dodatnih predlogov. Vsekakor priporočam, da preberete članek, saj boste našli koristne napotke o vsebinskih poudarkih izbranih blogov.

International Microbiology

César Sánchez na svojem odličnem blogu Twisted Bacteria vabi mikrobiologe, ki želijo objavljati v revijah z vplivom (slavni IF), da pošljejo manuskripte v revijo International Microbiology, ki jo izdaja španska Society for Microbiology (Sociedad Española de Microbiología, SEM). In ni nepomembno, njihov trenutni IF (2006) je nezanemarljivih 2,455. In BTW (poglejte na Wikipedio, kaj pomeni ta kratica): revija deluje na način odprtega dostopa, torej so vsi objavljeni članki brezplačno dostopni vsakomur! Bravo!

Mikrobno poselitev lahko regulirajo hormoni

Razkriva se zanimiv model poselitve sluznice prebavil. Patogeno E. coli O157:H7  (znana kot ETEC) privlačita hormona epinefrin in norepinefrin, odbija pa jo indol, znan produkt nekaterih komenzalnih črevesnih mikrobov, med drugim tudi nekaterih sevov ne-ETEC. Sicer pa najdete na Schaechterjevem blogu poleg skice tega dogajanja tudi link do originalnega članka, ki pripoveduje vso zgodbo.

The NYT za mikrobiologe

Ali ste vedeli, da časnik The New York Times zbira novice tudi za mikrobiologe? Čisto zares, na njihovem spletišču College boste našli sekcijo Microbiology and Bacteriology, ki jo še kar pogosto polnijo. Spremljajte!

Blog za biološke sistematike

Na blog Christopherja Taylorja Catalogue of Organisms se bomo še vračali, saj ob prednostnem posvečanju vprašanjem biološke sistematike pogosto obravnava tudi mikrobiološke vsebine, bodisi lastne ali pa povzete. Kot je tista o količinskih podatkih mikrobne biomase v ekosferi, ki jih prinaša blog Deep Sea News v zapisu v tednu, ki je bil posvečen mikroorganizmom. Tam lahko preberemo npr. da vsak mililiter morske vode vsebuje milijon bakterij in 10 milijonov virusov.

Humani genom je "dostopen"

Trenutno si lahko na spletu ogledamo že dva osebna genoma, konec junija je bil objavljen genom soodkritelja spiralne DNA molekule in Nobelova nagrajenca Jamesa D. Watsona, pravkar pa je bil sproščen tudi genom drugega genomskega guruja J. Craiga Venterja, znanega po njegovem sodelovanju pri projektu humanega genoma in po istoimenskem Institutu JGV.

In če vas zanima kakšna je danes cena izdelave humanega genoma je vredno prebrati izčrpnejši zapis blogerke Sandre Porter (vključno s komentarji) o tem.   

Nova orožja proti bakterijam

Širjenje odpornosti na antibiotike med patogenimi mikroorganizmi povečuje v terapiji stisko zaradi zoževanja nabora razpoložljivih antibiotikov, istočasno pa zdravnike sili v iskanje novih protimikrobnih strategij. Raziskovalci na Southwestern Medical Center teksaške univerze so pozornost usmerili na bakterijski receptor QseC, ki omogoča diaroičnim sevom bakterije Escherichia coli, da pri njih signali črevesne mikrobne flore in hormonalni signali sprožijo virulenčne gene in začno infekcijo. Govorimo o t. i. sporazumevanju v mikrobni združbi. Ugotovili so, da je s phentolaminom, alfa blokatorjem, ki je sicer uporabljan v zdravljenju povečanega krvnega tlaka, uspešno mogoče preprečiti prenos signalov na bakterije in jih tako "razorožiti". Ker je take receptorje mogoče najti pri številnih patogenih, napoveduje to možnost razvoja specifičnih omejevalcev mikrobnega sporazumevanja tudi pri drugih infekcijah.

Genom vinske trte razkrit

Francoski in italijanski genomiki so objavili, da so prebrali genski zapis vinske trte. Uporabljena je bila sorta modri pinot trte Vitis vinifera, predvsem zaradi njene velike razširjenosti (spomnimo se na burgundska vina). Vinarji si predvsem obetajo nova spoznanja pri bogatenju vinskega okusa in v izboljšavi zaščite trte pred obolenji.

Izčrpnejši zapis je pripravil dr. Dolinar na svojem blogu, kjer naj vas posebej napotim tudi h komentarjem zapisa.

Nov mehanizem virusne replikacije

Raziskovalci iz School of Medicine na Univerzi Pennsylvania ponujajo novo razlago virusnega razmnoževanja, ki ob tem, da temeljito spreminja dosedanje razumevanje pojasnjuje tudi, kako se virusi lahko učinkovito izognejo prepoznavi s strani imunskega sistema. Herpesvirus, ki spremlja Kaposijev sarkom (KSHV) po infekciji humanih celic sproži virusno replikacijo s posebnim proteinom z imenom "z latenco povezan jedrni antigen" (LANA) z njegovo vezavo na virusno DNA. Ti virusni proteini pa so seveda tudi poglavitna tarča imunske prepoznave. Ob izločitvi virusnega gena za sintezo LANA bi pričakovali, da bo onemogočena sinteza virusnih proteinov in s tem tudi njihovo razmnoževanje. In vendar je virusna DNA tudi ob izločitvi LANA ekspresijskega sistema bila sposobna vzpodbuditi virusno podvojevanje s prilagoditvijo proteinske sinteze same gostiteljske celice.

Microbial Biotechnology

Založniška hiša Wiley-Blackwell in britansko društvo Society for Applied Microbiology (SfAM) najavljata izdajo nove znanstvene revije Microbial Biotechnology. Ta bi naj pričela izhajati z januarjem leta 2008 v zbirki Blackwell Synergy in v prvem letu naj bi bil dostop do vseh člankov brezplačen. Več o reviji najdete na njeni spletni strani.