Britanci zaskrbljeni zaradi ošpic

Britanske zdravstvene oblasti sporočajo, da število obolelih za ošpicami v Veliki Britaniji zaskrbljujoče narašča. Vzrok iščejo tudi v upadanju cepljenja, potem ko se je v javnosti pojavilo ugibanje o povezanosti kombiniranega cepljenja proti ošpicam, mumpsu in rdečkam in pojavom avtizma, kar pa zdravniki odločno zavračajo. Ošpice veljajo za zelo kužno obolenje in če populacija ni precepljena vsaj 95% je mogoče pričakovati izbruhe bolezni.

"Etanologena" Escherichia coli

Kot lahko preberemo na blogu By Elio, nas Escherichia coli (E. coli) vedno znova preseneti. Tokrat je vzbudilo pozornost poročilo o razvoju mutantnega seva E. coli (SE2378), ki zelo učinkovito presnavlja pentoze v etanol. Zelo obetavno v luči zaskrbljenosti, da so danes najpogosteje uporabljeni substrati v fermentaciji do etanola predvsem heksoze, kar pa pomeni izrazito konkurenco ogljikohidratni prehranski oskrbi človeka.  

Virus povzroča debelost

Upravičeno bo marsikdo tole sporočilo prebral s pridržkom. Saj tudi avtorica sama še ne trdi, da res virus povzroča debelost, ampak, da so ugotovili pri debelih ljudeh večjo pogostost opisanega virusa in, da morda ta adenovirus stimulira humane odrasle izvorne celice, da preidejo v predhodnice maščobnih celic in posledično v večji meri kopičijo maščobo. Res bo treba počakati na bolj poglobljeno predstavitev rezultatov. Zanimivo pa je gotovo.

Dodatni potniki

Zadnja misija vesoljskega plovila Endeavour je imela na krovu dodatne potnike ob tistih, ki so jim novinarji posvečali ključno pozornost. Namreč na krovu so imeli tudi kulture bakterije Streptococcus pneumoniae, saj raziskovalce že dalj časa zanima, kako lahko mikrotežnost vpliva tudi na najenostavnejše organizme, zlasti ali je mogoče pričakovati spremembe v njihovem genetskem materialu. Radovedno bomo čakali, kdaj bo prof. David Niesel (U. Texas, Galveston) objavil rezultate svojih raziskav.

Tri domene že vsaj 2,7 milijarde let nazaj

Najnovejše raziskave glokozemeljskih talnih vzorcev, katerih rezultati bodo v kratkem objavljeni v PNAS, podpirajo predpostavko, da so že vsaj 2,7 milijarde let nazaj na zemlji sobivali predstavniki vseh treh danes priznanih domen življenja: bakterij, arhej in evkariontov.

Koristne spletne igre

Virtualne svetove omenjam tudi >drugje. In ti modeli se danes resno selijo v izobraževanje in znanost. Kot nam predstavi članek je mogoče igre v virtualnem svetu uporabiti tudi za ponazoritev razširjanje epidemije infektivnega obolenja.

Mikroboti

Nanotehnologija se s svojo rabo uspešno uveljavlja tudi v medicini. V povezavi z mikrobiologijo npr. išče možnosti prenosa (nano)delcev v telesu, kjer naj bi služile bakterije kot transportno sredstvo, odtod ime mikroboti.  Pri tem bi seveda nanodelci pripeti na bakterijah po telesu ciljano prenašali antigenske markerje, zdravila ali dele genetskega materiala.

Pomaranče so v nevarnosti

Če imate radi pomaranče, vas bo lahko zaskrbela >tale novica. Nasade oranževcev po svetu uničujejo bakterije Candidatus  Liberibacter asiaticus (izvor v Aziji), Candidatus  Liberibacter africanus (izvor v Afriki) in Candidatus Liberibacter americanus, pojavljajo pa se tudi že variantni sevi. Bakterije, ki jih prenašajo insekti povzročajo bolezen, ki ga najpogosteje imenujejo "huanlongbing", včasih tudi zelenenje citrusov.

Probioza in QS

V kratkem eseju nas revija Microbe opozori na objavo v julijski številki revije Applied and Environmental Microbiology, kjer avtorji Medellin-Pena ter sod. govorijo o možnosti interference probiotičnih bakterij z mehanizmom zaznave gostote (t. i. Quorum Sensing - QS) pri patogenih bakterijah.

Med raziskovalci probioze velja, da naj bi probiotični mikroorganizmi sodelovali v vzdrževanju eubioze, torej uravnoteženega prebavnega ekosistema in posledično v kontroli patogenih mikroorganizmov po več poteh. Izločali naj bi protimikrobne učinkovine, tekmovali za prehranske dejavnike, naseljevali vezalna mesta za patogene mikrobe na sluznici prebavil in vzpodbujali naj bi imunski odzov gostitelja.

Omenjena raziskava pa ponuja naslednjo novo možnost razlage preprečevanja naselitve patogenih bakterij, v konkretnem primeru enterohemoragične bakterije Escherichia coli (EHEC) s probiotično aktivno bakterijo Lactobacillus acidophilus  in sicer s pomočjo molekul, ki jih izloča slednja in ki naj bi bile bodisi inhibitor QS signala ali pa bi neposredno vstopale v transkripcijsko regulacijo patogena in bi motile njegovo sposobnost poselitve sluznice.

8 milijonov let stara bakterija raste

Kot poročajo iz Univerze Rutgers so iz različno starih vzorcev antarktičnega ledu uspeli izolirati številne mikroorganizme. Ena od mikrobnih vrst, ki so jo uspeli oživiti, naj bi izvirala celo iz vzorcev ledu starih 8 milijonov let. Komentatatorji opozarjajo, da je podatek treba presojati s pridržkom, saj je pri odvzemu materiala zelo težko preprečiti kontaminacijo z novodobnimi mikroorganizmi.

Šanghajska lestvica 2007

Zdaj pa vsi študenti ljubljanske Univerze in vsi njihovi navijači skok na >tale zapis.  

Gliva Pilobolus

Prav po slučaju sta se pretekli teden kar dva imenitna (in eminentna) blogerja lotila pripovedi o nenavadni glivi Pilobolus. Oglasil se je Elio Schaechter in predstavil zgodovinski dokument iz 19. stoletja z opisom te glive. Pisanje, ki človeka prevzame zaradi temeljitosti naravoslovnega opazovanja in izbranega jezika opisa o opazovanem. In oglasil se je z daljšim zapisom o tem organizmu Bora Zivkovic in dokazal, da je tudi v sodobnem tekstu mogoče na izjemno zanimiv način predstaviti mikroorganizem, ki je res posebnost tudi med glivami. Najprej zaradi niše, ki jo zaseda, najti jo je namreč mogoče na odležanem govejem blatu. In kako tja pride: po precej zanimivi in pustolovski poti. Iz micelija, ki se razvije na govejem iztrebku izrastejo sporangiofore z značilnim mešičkom s sporami. Mešiček se zaradi osmotsko aktivne vsebine napolni s tekočino in ko tlak v vrečki preseže njeno vzdržljivost, mešiček poči in izstreli lepljivo sporo v okolico, kjer se prilepi npr. na travne bilke. Govedo pri paši použije spore in... nadaljevanje si pa le preberite pri Bori, ki je to živahno pojasnil in tudi zgodbo učinkovito slikovno opremil.

Patogeneza gliv

Tokrat nam bloger Elio ponuja v branje članek o nevretenčarjih kot modelnih organizmih za preučevanje patogeneze gliv.

Cirkadialni cikel pri mikrobih

O kronobiologiji v mikrobiologiji sem že pisal. Bloger Coturnix nam znova ponuja obsežnejši tekst o cirkadialnih "urah" (s ponovitvami v 24 urah) pri mikroorganizmih.

Phoenix na poti proti Marsu

Danes (04. 08.) so iz floridskega izstrelišča Cape Canaveral proti Marsu uspešno izstrelili raketo Delta s pristajalnim modulom Phoenix Mars Lander. Modul je opremljen z orodjem za izkop talnih vzorcev vsaj iz globine pol metra, vzorce pa naj bi nato analizirali s vrsto instrumentov s katerimi želijo ugotoviti ali vsebujejo tla organske molekule.

Gorivna celica na celulolozo

Ali je kaj čudnega, če se celo biološke vede zadnje čase v povečanem obsegu ukvarjajo s problematiko energetske oskrbe človeštva. Naj po blogu bio.com povzamem citat prof. M. Regana iz Univerze Penn State: "Imamo mikrobne gorivne celice, ki jih poganjajo vse vrste bioloških razgradljivih materialov, vključno z glukozo, odpadnimi vodami in drugimi organskimi ostanki. S celulozo je malo težje; ne poznamo mikroorganizma, ki bi razgrajeval celulozo in bil istočasno sposoben reducirati anodo. To težavo skušamo zdaj premostiti z združevanjem mikrobov, ki znajo razgraditi/fermentirati celulozo in drugih, ki ob izkoriščanju fermentacijskih produktov prejšnjih, reducirajo anodo." Trenutno se Reganova skupina ukvarja z dvema anaerobnima mikroorganizmoma, celulolitično bakterijo, ki jo poznamo tudi iz vampa goveda in prebavil termitov Clostridium cellulolyticum in elektroaktivno bakterijo Geobacter sulfurreducens.

Scitalks

Marsikaj zanimivega boste našli tudi mikrobiologi, le poglejte sem.