Medicinska ekologija

V zdravstveni zaščiti človeka (in živali) bomo morali med uveljavljene sintagme dodati novo: “medicinska ekologija”, pravi Carl Zimmer v članku v NYT in pri tem misli na naš odnos do 100 bilijonov (10^12) mikrobnih celic, ki jim je naše telo dom in jim pravimo tudi mikrobiom. In pravi dalje: “Nihče noče na hitro opustiti antibiotikov. Vendar z negovanjem nevidnega ekosistema v in na našem telesu, bodo zdravniki morda našli nove poti za premagovanje infekcijskih bolezni in to ob manjših neugodnih stranskih učinkih. Ob tem ciljamo tudi na to, da bi si lahko pomagali tudi pri zdravljenju motenj, ki se zdijo, da nimajo povezave z bakterijami, vključno z debelostjo in sladkorno boleznijo”.

Mikrobiomi kot stanje duha

Skoraj bi lahko v zadnjem času ob pregledovanju aktualnih objav v naravoslovju, konkretneje v biomedicinskih vedah rekli, da je tema “mikrobiomi” stanje duha. To je dobro predstavljeno tudi v prispevku “Mapping the healthy human microbiome” na spletu ustanove Broad Institute. Sveža “žtev” konzorcija Human Microbiome Project (HMP) je kar 14 prispevkov, od katerih sta dve celo v reviji Nature, ostali pa v publikacijah založnika PLoS.

Ne boste verjeli, v tehnološko visoko razviti J. Koreji se razcveta kreacionizem.

Protievolucijsko gibanje je v Južni Koreji doseglo razmah, ki bi si ga ameriški kreacionisti lahko samo želili. Kot lahko preberemo v reviji Nature naj bi peticija, po kateri bi iz srednješolskih učbenikov izločili nekatere navedke iz evolucijskega nauka, pridobila poslušalce oz. zagovornike kar na korejskem ministrstvu za izobraževanje, znanost in tehnologijo. Med tamkajšnjimi biologi je novica sicer zbudila ogorčenje, saj se z njimi naj ne bi nihče posvetoval.

Mikrobna sled, ki jo človek pušča v prostoru

Zanimiva študija iz Univerze Yale je pokazala, da posameznik zapušča v prostoru zaznavno sled v številu sproščenih mikroorganizmov: v eni uri 37 milijonov celic, ki jih lahko dokažemo v zraku.

Naši sožitni partnerji

V svetu je mogoče tudi v skromnem lokalnem časniku kot je npr. Sacramento Bee najti verodostojen poljudni članek, kot je tale zapis o sožitju človeka s prebavno mikrobno združbo. 

Kreacionizem v ZDA

Kot navaja Gallupov inštitut, “…46% Američanov verjame v kreacionistični pogled po katerem je bog ustvaril človeka v sedanji obliki nekje v zadnjih 10.000 letih. Prevlada kreacionističnega pogleda na izvor človeka je v zadnjih 30 letih, odkar je Gallup prvič postavil to vprašanje, v glavnem nespremenjena. Približno tretjina Američanov verjame v evolucijski razvoj, vendar ob božjem sodelovanju; 15% pa pravi, da se je človek razvil v tem procesu brez sodelovanja boga.”

Mikrobiološki večer

Vabilo na 5. MIKROBIOLOŠKI VEČER SMD v Hiši eksperimentov, na poljudnoznanstveno predavanje prof. dr. Darje Žgur-Bertok z naslovom:

Moč majhnih
»Mikroorganizmi so, kot vsa živa bitja, sposobni pridobivanja hranil ter zaseganja in obrambe prostora bivanja. V ta namen uporabljajo prefinjene mehanizme zaznavanja svojega okolja in za uničenje tekmecev proizvajajo pester nabor protimikrobnih agensov - bakteriocinov. Zaradi pogostnosti odpornosti bakterij proti klasičnim antibiotikom so bakteriocini zanimive alternativne protimikrobne učinkovine bodisi kot čisti pripravki ali proizvedeni v probiotičnih sevih.«

Predavanje bo v ČETRTEK, 14. 6. 2012 ob 20.30
Lokacija: Hiša eksperimentov, Trubarjeva c. 39

Kroglaste spirohete

Mikroorganizme, ki sodijo v deblo Spirochaetes, prepoznamo predvsem po njihovi spiralno zaviti nitasti obliki. Zdaj pa so v mešanih mikrobnih združbah odpadnih vod odkrili vrste, ki so kroglaste oblike, študije genetskih kazalcev pa nedvomno kažejo na njihovo pripadnost spirohetam. Novemu rodu so nadeli ime Sphaerochaeta.

Zoonotska B. abortus

Bakterija Brucella abortus je v številnih državah pogost patogen pri govedu. Prenaša se lahko tudi na človeka, najpogosteje preko nepasteriziranega mleka in izdelkov. Zoonoza se redko oblikuje v smrtonosno infekcijo, izraža pa se v zoprnih gripoznih bolezenskih znakih, redkeje kulminira v meningitis in encefalitis.  Povzročitelj je bil dolgo na spiskih kandidatnih mikroorganizmov za razvoj biološkega orožja.

Več o virusu Schmallenberg

Že v januarju sem na kratko omenil kopičenje novic o virusu Schmallenberg. Tokrat nam bloger Bamford prinaša precej izčrpnejše informacije o tem zanimivem virusu iz skupine bunjavirusov. 

O bioloških študijskih programih

V zadnjem času sem na blogih že nekajkrat opozoril na spletišča, ki predstavljajo ali portale spletnih študijskih programov oz. učnih vsebin ali pa svetujejo povezave do njih ( >1  ; >2  ; >3 ; >4  ; >5  ) . Omenil sem v zadnjem času zelo aktualen način obrnjene učilnice (angl. “flipped classroom”) (  >tukaj  ) in pa tako imenovane tečaje MOOC ( >tukaj  ). Seveda to ni vse v široki paleti različnih možnosti spletnega ali kombiniranega klasičnega in spletnega pouka, ki ga danes srečujemo v svetu.

Pri izbiri primernega študijskega programa je seveda zelo pomembno, da kandidat vnaprej pridobi o njem nekaj osnovnih, a ključnih informacij. In temu je, konkretno za študij biologije, namenjen projekt v katerem v sodelovanju z nekaterimi ameriškimi univerzami pripravljajo spletišče Online Biology Degree,  ki bo brez dvoma zelo dobrodošel morebitnim kandidatom pri odločitvi o izbiri študija bioloških vsebin.

IBS in črevesna mikrobiota

Študija Cedars-Sinai Medical Centra iz Los Angelesa je prispevala ključne podatke k ugotovitvi, da je sindrom razdražljivih prebavil (angl.: Irritable Bowel Syndrome, IBS) povezan s spremenjeno mikrobno poselitvijo prebavil.  

Rak in infekcije

Zamisliti se velja nad zaključkom v zapisu AJ Cannovega bloga:

Okoli 2 milijona rakavih obolenj je vsako leto povzročenih s kužnimi dejavniki (bakterijami, virusi…). Uporaba razpoložljivih postopkov javnega zdravstva za preprečevanje infekcij, kot so vakcinacije, varne injekcijske prakse ali protimikrobne terapije lahko imajo pomemben učinek na prihodnje obremenitve z rakom v svetu.

Simpozij Molekularna medicina in biotehnologija

Medicinska fakulteta UL vabi na simpozij z mednarodno udeležbo z naslovom Molekularna medicina in biotehnologija, ki bo potekal med 27. in 29. junijem 2012.

Predavanje, petek 11. maja

NIB vabi na predavanje (kopija vabila):

Nacionalni inštitut za biologijo Vas vabi, da se udeležite predavanja:

»Bakterije hruševega ožiga in njihovi plazmidi - Plasmids and virulence in E. amylovora and related pathogens«,

ki ga bo izvedel Dr. Pablo Llop, gostujoči raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo.

Predavanje bo potekalo v petek, 11. maja 2012, ob 14. uri, v Biološkem središču, Večna pot 111, v Ljubljani, v predavalnici B2.

Predavanje, sreda 9. maj

Iz spletne strani SMD kopiram naslednje vabilo:

Veterinarska fakulteta vas vabi, da se udeležite fakultetnega predavanja z naslovom “Emerging vector-born viral diseases”, ki ga bo predstavil prof. dr. Francesco Tolari, profesor s področja virologije z Veterinarske fakultete v Pisi.

Predavanje bo v sredo, 9. maja 2012, ob 13. uri v podiplomski predavalnici Veterinarske fakultete na Gerbičevi 60 v Ljubljani.

Prof. dr. Tolari (njegov laboratorij: http://www.vet.unipi.it/content/papia/gruppo-di-virologia-veterinaria) se poučuje in se ukvarja z različnimi vprašanji na področju veterinarske virologije. Predvsem ga zanimajo nove pojavi vektorskih bolezni kot je virus Schamlenberg, novi pojavi virusnih zoonoz (Crimean Congo haemorrhagic fever in Rift Valley Fever) in drugimi virusnimi vprašanji z vidika preventive, vakcinacije in  eradikacije.

Kočljivost akademskega publiciranja

Članek P. McKnighta v časniku The Vancouve Sun ne samo, da na kratko obnovi škandalozni primer objave ponarejenih rezultatov raziskave, s katero je A. Wakefield leta 1998 skušal dokazati zvezo med cepljenjem proti otroškim nalezljivim boleznim in avtizmom, ampak stori še korak dalje. Avtor opozori na zaskrbljujoč pojav iz objave umaknjenih znanstvenih člankov, ki v zadnjem desetletju dosega desetkratno povečanje ter istočasno pokaže na kočljivost današnje prakse znanstvene publicistike, ko novinarjev sogovornik G. Begley pravi, cit.: “…akademski sistem in postopek kolegialnega ocenjevanja tolerirata in morda nehote spodbujata  ... publiciranje napačnih, izbranih in neponovljivih podatkov.”

Česen je res koristen

Učinkovina v česnu, diallyl sulfid, naj bi bila učinkovitejša v kontroli infekcij, ki se širijo z živili, od antibiotikov, sporoča študija Xiaonan Luja in sod. Za zdravljenje infekcij uživanje česna sicer ne bo dovolj, prepoznana aktivna substanca pa bi lahko služila v pripravi hrane za omejevanje kontaminacije opreme in živil.

O etičnih odločitvah v znanosti

Na blogu Doing good science v SA blogosferi sem se ustavil na zanimivem zapisu o tem, koga vse zadevajo etične odločitve v znanosti. Avtorica Stemwedel skuša na koncu pridobiti tudi stališča bralcev na dileme, ki se jih v zapisu loteva. Z enako radovednostjo ponavljam njena vprašanja in upam na odziv tudi bralcev tega bloga:

1. Vas osebno zanima s čim se znanost in raziskovalci ukvarjajo? Če da, kako bi to zanimanje opisali? Če ne, zakaj ne?
2. Ali mislite, da naj raziskovalci obravnavajo “javnost” kot zainteresiranega partnerja, kadar se odločajo v etičnih dilemah? Zakaj da in zakaj ne?
3. Če menite, da razskovalci morajo obravnavati “javnost” kot deležnika, kadar se odločajo v etičnih vprašanjih, kako naj ravnajo, da bodo pridobili resničen odziv javnega interesa?
4. In, zavoljo ravnotežja, ali menite, da naj člani t.i. javnosti, kadar presojajo etične odločitve, upoštevajo interese znanosti in raziskovalcev. Zakaj da in zakaj ne?

ISAM8 simpozij

Osmo srečanje evropskih anaerobnih mikrobiologov: 8th International Symposium on Anaerobic Microbiology (ISAM8)
bo organiziral Institut za mikrobiologijo Univerze v Innsbrucku (Avstrija) med 25. in 27. junijem 2013. V obravnavi bodo poleg klasičnih tem: mikrobiologija vampa, mikrobiologija bioplinske proizvodnje, anaerobna obdelava odpadanih vod, anaerobi in njihovi habitati, anaerobne gojitvene metode, molekularni pristop k analizi mikrobnih združb tudi druge povezane vsebine.