V okviru OpenBiome nastaja v ZDA prva banka črevesne vsebine, ki bo oskrbovala bolnišnice z nadzorovano črevesno mikrobioto za zdravljenje pacientov okuženih z bakterijo Clostridium difficile. Ameriška afencija FDA pripravlja standarde za uporabi tega specifičnega biološkega zdravila (t.i. fekalnega transplantata).
Obsežnejšo razpravo o dilemah fekalne transplantacije in priprave fekalnih transplantatov (ali naj se obravnavajo kot “zdravilo” ali kot “organ”) ponuja članek izpod peresa M.B. Smitha in sod. v reviji Nature.
Že nekaj časa vemo, da prehranska sestava vpliva na sestavo črevesne mikrobne združbe, ki pomembno sodeluje v prebavi. Novejše raziskave odkrivajo, da je prilagajanje prebavne mikrobiote precej hitro. Razvojno je seveda, zlasti ob spreminjajoči ponudbi in skromni oskrbi s hrano bilo za človeka ugodno, če se je mikrobna združba hitro prilagodila in tako pospešeno zagotavljala dober izkoristek hranil.
Suzuki in Woobey sta želela preučiti vpliv geografske lokacije na sestavo črevesne mikrobne flore. Ugotavljata pozitivno korelacijo pri predstavniki Firmicutes in negativno korelacijo pri predstavnikih skupine Bacteroidetes in zemljepisno širino. To je v skladu s t. i. Bergmanovim pravilom, po katerem naj bi se človek prilagodil na hladnejši klimat s povečanim indeksom telesne mase. Pri človeku naj bi bila namreč debelost povezana s porastom firmikutov in zmanjšanjem števila bakteroidet v črevesu.
Wiley Online Library je pripravila zbirko odprtodostopnih člankov iz letnika 2013 njihove revije Neurogastroenterology & Motility, ki obdelujejo tematiko prebavnega mikrobioma.