Kje nanotehnologija ponuja podporo laboratorijem

Krajši pregledni odprtodostopni prispevek nam predstavi nekatere možnosti, kjer nanotehnološke rešitve napovedujejo vstop v laboratorijsko diagnostiko. 

24. oktober – dan polia

Zakaj velja današnji datum za dan polia in kakšna je trenutna pojavnost tega obolenja je imenitno opisal prof. V. Racaniello na svojem blogu, seveda pa razpravlja tudi kako daleč smo od globalne eradikacije bolezni.  

Teden Odprtega dostopa v Sloveniji

Letošnji, zdaj že tradicionalni Teden odprtega dostopa med 21. in 27. oktobrom bo v Sloveniji obogaten z mednarodno videokonferenco, ki jo pripravljata Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani in Univerzitetna knjižnica Univerze v Mariboru ob tehnični podpori Arnesa. Osrednji dogodek  videokonference bo intervju s prof. dr. Petrom Suberjem, gurujem svetovnega gibanja Odprtega dostopa (Open Access). Nekaj prvih podatkov o konferenci odkriva koncept vabila:

Mednarodni teden odprtega dostopa, 21. oktober do 27. oktober 2013

Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani  v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani in
Univerzitetna knjižnica Maribor Univerze v Mariboru
s tehnično podporo Arnesa

vas ob mednarodnem tednu odprtega dostopa vabita na videokonferenčni pogovor s profesorjem ameriške univerze Harvard dr. Petrom Suberjem, enim izmed utemeljiteljev  ideje odprtega dostopa do znanstvenih del.

Pogovor bo potekal 21. oktobra 2013 ob 15.30 uri hkrati v zbornični dvorani rektorata Univerze v Ljubljani (moderator Miro Pušnik, direktor CTK)
in
v Podreccini dvorani rektorata Univerze v Mariboru (moderator prof. dr. Jozsef Györkös).

Prof. dr. Peter Suber je eden izmed utemeljiteljev ideje odprtega dostopa do znanstvenih del in raziskovalnih podatkov.  Bil je član BOAI – Budapest Open Access Initiative, ki je leta 2001 utemeljila nov model licenciranja znanstvenih objav.  Leta 2003 je bil prof. Suber imenovan na mesto raziskovalca v organizaciji SPARC – Scholarly Publishing and Academic Resources Coalition in od leta 2009 deluje na Univerzi Harvard. Leta 2011 je postal direktor HOAP – Harvard Open Access Project, leta 2013 pa še direktor pisarne »Harvard Office for Scholarly Communication«.  Je avtor številnih publikacij, še posebej znana je njegova knjiga Open Access (v OA dostopna na http://mitpress.mit.edu/books/open-access).

V odprti interaktivni diskusiji s poudarkom na dosedanjih izkušnjah v Sloveniji bomo razpravljali o: pomenu in  licenciranju odprtega dostopa, o odnosu založnikov do  odprtega dostopa,  o zahtevah evropskih in ameriških znanstvenoraziskovalnih politik, o sistemih  vrednotenja ter o  odmevnosti znanstvenega dela v odprtem dostopu.

Udeleženci ste vljudno vabljeni k aktivnemu sodelovanju. Zaradi lažje organizacije mednarodnega pogovora vas prosimo za predhodno prijavo
na e-naslov irena.jaksa@ctk.uni-lj.si (Ljubljana) in dunja.legat@um.si (Maribor).

Videokonferenčni pogovor bo mogoče spremljati tudi preko spleta; spletni naslov bo naknadno objavljen na spletnih straneh Centralne tehniške knjižnice (http://www.ctk.uni-lj.si/) in Univerzitetne knjižnice Maribor (www.ukm.si).

Vljudno vabljeni!

Celični privzem genetskega materiala

Danec Søren Overballe-Petersen je v poskusih, v katerih je želel dokazati, da lahko bakterije privzemajo tudi dele razgrajenega genetskega materiala iz okolja, pravzaprav opozoril na nekoliko zanemarjen, a zelo verjeten mehanizem zgodnjih evolucijskih dogajanj. Dele sintetične DNK, ki jih je Overballe-Petersen dodajal kulturi bakterije Acinetobacter baylyi so celice vgradile v svoj genom in avtor predpostavlja, da celice uspejo privzeti material s pasivno absorbcijo. Kasneje je enak postopek ponovil z razgrajenimi deli genoma višjih organizmov, ki so prav tako končali v bakterijski celici. Dejanska usoda tako osvojenega genetskega materiala sicer ni znana, vendar številni avtorji verjamejo, da je to bila ena od pomembnih poti zgodnje celične evolucije, ki jo kasneje nadgradijo aktivni prenosi genetskega materiala med celicami.