Vpliv parazita na obnašanje gostitelja

Znana sta vsaj dva primera spremembe obnašanja gostiteljskega organizma pod vplivom gostujočega mikroorganizma. Komarje, nosilce povzročiteljev malarije, človekovo telo bolj privlači kot neokužene insekte. Zaradi okužbe s parazitom Toxoplasma gondii se glodalci manj bojijo mačk, ki so potreben vmesni gostitelj za življenjski krog parazita. Ko avtor zapisa na blogu MicroBe predstavlja ta dva primera, opozarja na nedavne raziskave, ki kažejo, da tudi črevesna mikrobna združba vpliva na obnašanje poskusnih miši, kar so preverjali primerjalno na živalih z indigenim mikrobiomom in na brezkličnih živalih, kjer bi naj slednje bile manj plašne. Brezklične miši naj bi imele povečano raven serotonina, za katerega vemo, da je regulator razpoloženja.

Spletni slovarji (novost!)

Doslej smo do mikrobiološkega in seveda tudi do drugih slovarjev lahko v okviru AMEBISovih aplikacij dostopali preko portala Termania. Zdaj so pri AMEBISu razvili nov, izpopolnjen portal, z več slovarji in izboljšanimi rutinami iskanja v njih. Imenovali so ga ASPplus in predlagam, da si ga naložite v vaše WINDOWS okolje in ga preskusite. Več koristnih informacij boste našli tudi v navodilih, ki spremljajo naložen program ASPplus.

Tisoči milijard celic

Članek, ki je nedavno izšel na Smitsonian.com vam zelo priporočam v branje. Govori o zanimanju današnje znanosti za mikrobno združbo, ki jo sestavlja preko tisoč milijard celic in ki nas še kako osebno zadeva. Gotovo ste že uganili, da govori o mikrobiomu človeka. O tisti množici mikrobnih celic, ki desetkratno presega število celic samega človeškega organizma in poseljuje njegove zunanje in notranje površine. Članek med tekstom izzivalno citira moto ene od ameriških biotehnoloških firm Second Genome, ki pravi: “Najpomembnejši genom v vašem telesu morda ni vaš lastni”. In res, ob nekako 21.000 genih našega organizma, dodajajo mikroorganizmi iz mikrobioma, doslej je bilo v celoti ugotovljenih 10.000 različnih vrst, še svojih osem milijonov genov, ki različno vplivajo tudi na naše telo oz. njegove funkcije. Razumljivo je zato, da se za to področje zanima tudi kapital, ki živahno vlaga v različne projekte za poseganje v in prilagajanje različnih segmentov mikrobioma. V istem trenutku pa je treba prisluhniti tudi glasovom, ki svarijo pred preveliko evforijo. Zato je toliko ustreznejši zaključni stavek članka, ko citira nekega raziskovalca: “Da uporabimo analogijo, smo v grobem kakšno leto zatem, ko je Fleming odkril penicilin.”