Varni pred bioterorizmom?

Pri prebiranju tega (nekoliko daljšega) članka sem se v razpoloženju gibal med radovednostjo, paranoidnostjo (zaradi slabo obvladovane biološke grožnje) in presenečenjem (zaradi birokratskega in klientelističnega ozadja organiziranosti opisanega varnostnega sistema).

Grafična predstavitev humanega mikrobioma

Revija Wired je objavila slikovit in izpoveden grafikon človekovega mikrobioma, ki ga je pripravil Carl Zimmer.  

Učinek statinov odvisen od mikrobiote prebavil

Ob nedvomnem učinku statinov na zniževanje holesterola je vendar mogoče opazovati, da so pri nekaterih ljudeh učinkovitejši kot pri drugih. Raziskovalna skupina pod vodstvom prof. Rima Kaddurah-Daouk-a iz univerze Duke je ugotovila, da so lahko mikroorganizmi prebavnega trakta vzrok očitnih razlik v delovanju statinov, v konkretnem primeru simvastatina, pri različnih pacientih. V študiji objavljeni v PLoS One avtorji priporočajo, da je potrebno pri obravnavi kardiovaskularnih bolezni upoštevati interakcije med genomom, mikrobiomom prebavil in okoljskimi dejavniki. Študij presnovnega profila lahko omogoči učinkovitejšo, osebno naravnano terapijo.

Če bi bilo mogoče bolj nadzorovano uravnavati delovanje statinov, bi se morda lahko izognili nekaterim neprijetnim stranskim učinkom (myopatije), ki so vezani na njihovo uporabo. In morda bi z izborom probiotikov lahko izločili del teh vplivov.

Virusi so tudi veliki

Carl Zimmer je izčrpen zapis na svojem blogu posvetil virusom velikanom. Poročilom o skupini virusov, ki so jo zadnja leta različne skupine raziskovale pod imenom mimivirusi, se je zdaj pridružila nova objava, ki morda predstavlja novo skupino teh virusov. Zaradi različnosti, ko jih primerjamo z mimivirusi in znova izrazito velikega genoma, ki presega 1.000 genov, so avtorji novi skupini nadeli pravzaprav pričakovano ime megavirusi, v konkretnem preiskovanem primeru pa Megavirus chilensis. Že pri iskanju razlag za velikost genoma mimivirusov so raziskovalci preigravali različne možnosti, med drugim, da so v evoluciji ti virusi nakopičevali genski nabor do velikosti, ki npr. presega tudi stokratno vrednot najmanjših virusov (virus gripe npr. vsebuje vsega 10 genov). Zdaj so avtorji, ki so odkrili megaviruse  (ti naj bi se v lastnostih genskega nabora bistveno razlikovali od drugih mimivirusov), dopustili tudi drugo možnost oz. razlago za tako velik genom. Da je morda šlo za celice, ki so postopoma v prilagajanju na parazitski način življenja postopoma izgubljale gene in pristale na ravni gradnje in funkcije, značilne za viruse.  

Povezave do novic z predstavitvami teh virusov sem vključil tudi v nov, zanimiv način združevalne predstavitve novičarskih objav: blogerskih, časopisnih in drugih, v portalu Scoop.it. Gre za zapisa iz bloga Loom pri reviji Discover Magazin in iz revije Wired, oboje pa sem povzel iz Scoop zbirnika MicrobiologyBytes.     

5. kongres SMD v Mariboru

V Mariboru bo jutri pričel z delom 5. kongres Slovenskega mikrobiološkega društva (SMD), skupaj s kongresom Slovenskega biokemijskega društva in bo trajal do 15. 10. 2011. Več o dogodku na spletni strani.

Samočistilna tkanina

Kot beremo v novičarskem ScienceDaily so znanstveniki kalifornijske univerze v Davisu razvili bombažno vlakno, ki uniči  bakterije in razgradi toksične spojine kot so npr. pesticidi, kadar so izpostavljeni svetlobi.

Nobelove nagrade 2011

Danes dopoldan je Komite za Nobelove nagrade objavil letošnje nagrajence za fiziologijo ali medicino. To so Bruce A. Beutler, Jules A. Hoffmann in Ralph M. Steinman, ki so prejeli nagrado za njihov prispevek na področju imunologije.

(Kmalu po objavi je nastopila zadrega, ko se je razvedela tragična novica, da je dr. Steinman preminil pred tremi dnevi po dolgi borbi z rakom, Nobelove nagrade pa se ne podeljujejo posthumno. Končna odločitev bo sledila.)

Molekularno biološki karneval št. 14

Na blogu LabRat, ki gostuje v Scientific American blogosferi, si lahko ogledamo povezave do zapisov v tokratnem, že 14. karnevalu molekularne biologije. 

Prihaja cepljenje proti gripi

Ob začetku letošnje sezone cepljenja proti gripi se mi je zdel zanimiv pogled v dogajanje leta 2009, ko je bil svet soočen s pandemijo t.i. prašičje gripe z virusom H1N1. Pobrskal sem v historičnem arhivu CDC in našel podatke, da je v takratnem izbruhu samo v ZDA  med aprilom 2009 in februarjem 2010 bilo 59 milijonov okuženih (srednja vrednost ocene), 265.000 hospitaliziranih in 12.000 smrtnih primerov, ki jih je bilo mogoče pripisati omenjenemu virusu. Spomnili se bomo še, kako so po zaključku epidemije številni kritiki oporekali tako odločitvi WHO, da je razglasila pandemijo, kot tudi kampanjam cepljenja v številnih državah v nadaljevanju pandemije. Kako zlahka pozabljamo dogodke in kako lahkotno nekateri pametujejo vse do tega da cepljenje celo označujejo za zaroto farmacevtskih firm.

Dodatno pozornost mi je pritegnila vest, da so raziskovalci kalifornijske univerze iz Los Angelesa nedavno odkrili izredno močno prekuženost (89%) prašičje populacije v Afriki, konkretno v Kamerunu. Eden od raziskovalcev te najdbe, dr. Smith ugotavlja, da je sicer ta virus vseprisoten, vendar če se različni virusni sevi (prašičji sevi, humani sevi, ptičji sevi) mešajo npr. v telesu prašiča, lahko nastanejo hibridni sevi s potencialom nove pandemije, zaradi česar je potrebno biti zelo pozoren.