Mikrobiologija kot poklic

Vsak trenutek se bo začelo (ne bo sicer zazvonil zvonec…) in študenti bodo napolnili predavalnice. Morda se bo tudi še zdaj kdo med njimi vprašal, ali je izbral pravo študijsko smer. Mikrobiologom med njimi priporočam, da prisluhnejo besedam nekoga, ki je tak študij končal in našel v poklicu zadovoljstvo.

Predavanje

COBIK (Center odličnosti) in NIB (Nacionalni institut za biologijo) sporočata:

“Vabimo vas, da se udeležite predavanja

dr. Georga P. Lomonossoffa

»Turning diseases to commodity: the use of cowpea mosaic virus in bio- and nano-technology«. Predavatelj prihaja iz John Innes Centra v Veliki Britaniji, ki je eden vodilnih raziskovalcev na področju uporabe rastlin za proizvajanje cepiv in drugih farmacevtsko pomembnih proteinov. Na predavanju nam bo bo predstavil uporabo rastlinskega virusa v biotehnološke in nanotehnološke namene.

Predavanje bo v ponedeljek, 4. oktobra 2010, ob 16. uri, na sedežu Nacionalnega inštituta za biologijo, Večna pot 111, v predavalnici B3. Potekalo bo v angleškem jeziku.”

O bakterijah na Huffington Post

Huffington Post je gotovo med najbolj znanimi ameriškimi novičarskimi spletnimi stranmi v obliki bloga. Mesečno jo obišče okoli 10 milijonov bralcev, kar je svojevrsten fenomen na blogerski sceni. Kljub temu, da se izraziteje posveča obravnavi političnih in medijsko aktualnih vsebin s svojo izpričano liberalno usmeritvijo, objavlja tudi druge aktualne vsebine. V današnji številki npr. najdemo zapis o “koristnih bakterijah”, kjer avtor govori predvsem o probiotikih. Zapis je zanimiv zlasti v svoji ambiciji da ostane razumljiv najširšemu krogu bralcev.

Bakterije proti smradu na Oktoberfestu

Bavarci so se domislili zanimive uporabe bakterij (>1, >2) za preganjanje smradu, ki je spremljevalec vsakoletnega oktobrskega pivskega slavja pod šotori. Zaradi razlitega piva ter ostankov hrane se na tleh razvije značilen vonj, ki bi ga naj pregnali ali pa vsaj omilili z uporabo bakterijske kulture, katere raba temelji na podobni izkušnji premagovanja smradu v komunalnih čistilnih napravah. 

Ameba, ki nenavadno ogroža

V tleh in v prahu najdemo amebo Balamuthia mandrillaris. V novejšem času jo pogosteje omenjajo v zvezi s sicer redkim, a resnim, običajno fatalnim obolenjem pri človeku. Povzroča namreč “Balamuthia” granulomatozni amebni encefalitis, zanj pa naj bi bile infekcijske poti vezane na dihala ali pa na poškodbe kože. Posebno zaskrbljenost in s tem tudi izrazito pozornost s strani CDC pa so zbudili primeri Balamuthia GAE, ki so bili v zadnjih dveh letih vezani na obolenje pri prejemnikih transplantiranih organov.

Insekti kot vir antibiotikov

V navezavi na enega od prejšnjih zapisov dodajam novo, zanimivo novico sporočeno na konferenci britanskega mikrobiološkega društva (SGM) s strani raziskovalcev iz univerze v Nottinghamu. Pri raziskavah možganskega tkiva kobilic in ščurkov so odkrili številne kemijske spojine, ki ubijajo bakterije, med drugim tudi proti antibiotikom odporne seve MRSA.

Jesenska konferenca britanske SGM

Svoje bralce bi rad opozoril na zapise blogerja LabRat, v katerih spremlja jesensko konferenco britanske Society for General Microbiology (SGM). LabRat v zapisih med 30. avgustom in 12. septembrom letos (>1, >2, >3, >4, >5, >6) predstavlja nekatere zanimivejše teme s te konference.  Mimogrede: v sekciji o ekstremofilih je predavala tudi prof. Nina Gunde Cimerman iz ljubljanske Univerze o ekstremnih glivah.

Preskok ptičje gripe

Čeprav pri ljudeh infekcija z virusom ptičje gripe H5N1 lahko povzroči do 60% smrtnost, redkost prenosa iz perutnine na človeka in trenutno še redek prenos med ljudmi zaenkrat ne kaže na grožnjo s pandemijo. Vendar pa raziskave na Japonskem in v Indoneziji opozarjajo, da bi ob preskoku ptičjega virusa na prašiče, ki so ga med drugim tudi že ugotovili, lahko prišlo do učinkovitejšega prenosa virusa med sesalci, s čimer pa bi nastopilo tudi večje tveganje za človeka.

Ročna razkužila boljša

Študija ameriških raziskovalcev kaže, da so ročna razkužila, ki vsebujejo etanol precej učinkovitejša pri odstranjevanju rinovirusov iz rok, od umivanja z milom in vodo. Z dodatkom organskih kislin k tem razkužilom se je učinek protivirusne zaščite tudi pomembno podaljšal.

Protimikrobne učinkovine v koži žab

Ob zaskrbljujočem naraščanju infekcij z mikroorganizmi odpornimi na večino antibiotikov, so dobrodošle najdbe novih, nepričakovanih protimikrobnih učinkovin z izvorom tudi v  tkivih višjih organizmov. Skupina italijanskih raziskovalcev tako poroča o odkritju protimikrobnih peptidov z učinkom proti Pseudomonas aeruginosa v koži žab.

Splet Bioznanosti

Na spletnem naslovu Bioznanosti boste lahko poslej spremljali obvestila o interdisciplinarnem doktorskem študiju “BIOZNANOSTI – znanost o življenju, znanost za življenje”, ki ga izvajajo štiri članice UL: Biotehniške fakultete, Fakultete za elektrotehniko, Fakultete za računalništvo in informatiko ter Fakultete za strojništvo. Na Youtubu si lahko ogledate kratek video posnetek o tem študiju.

Simpozij o C. difficile

Ker je uradna spletna stran SMD žal še vedno mrtva, naj tukaj obvestim morebitne zainteresirane o aktualni prireditvi. Na spletni strani ICDS najdete obvestilo, da bo med 22. in 24. septembrom letos na Bledu tretji kongres o Clostridium difficile.