Biološka slikovna zbirka

Založnik revij odprtega dostopa BioMed Central (BMC) razširja svojo ponudbo s slikovno podatkovno bazo Biology Image Library. Vanjo bodo vključevali slikovni material iz sedmih področij vključno s slikami iz člankov, ki jih objavljajo revije v izdaji BMC. Baza ima iskalno orodje z več iskalnimi atributi, razen tega pa bodo slike opremljene z obsežnimi anotacijami. Uporabnikom ponujajo tudi možnost kreiranja lastnih slikovnih zbirk v formatu PowerPoint.

Poklicne možnosti v biotehnologiji

Na spletni strani Bio-Link si lahko naložite publikacijo “Careers in Biotechnology”, avtoric Gine Frierman-Hunt in Julie Solberg. Brez dvoma dobrodošla pomoč pri študijski izbiri, izbiri poklica in tudi kot orientacija za zaposlovalce. Vsebina bo koristna seveda tudi za snovalce šolskih kurikularnih programov. Dokument je v .pdf formatu!

Bakterije učinkovito odstranjujejo onesnaženje v Mehiškem zalivu

Po nesreči na naftni ploščadi Deepwater Horizon v Mehiškem zalivu se je v globini 1.000 do 1.200 m razširil oblak naftnega razlitja v razdalji do 15 km. Aktualna študija raziskovalcev iz kalifornijske ustanove Lawrence Berkeley National Laboratory razkriva, da mikrobna aktivnost doslej neznanega mikroorganizma precej učinkoviteje razgrajuje naftno onesnaženje, kot so lahko pričakovali. Kot navaja Terry Hazen, mikrobni ekolog, ki vodi to raziskavo v laboratorijih Berkeley, je priliv nafte bistveno pospešil razrast psihrofilnih (hladnemu okolju prilagojenih) proteobakterij taksonomske skupine gama, ki so sorodni sicer znanim razgrajevalcem naftnih ogljikovodikov. Preseneča tudi ugotovitev, da povečana mikrobna aktivnost k sreči ni resneje zmanjšala kisikove prisotnosti v območju naftnega oblaka.

Zbirnik znanstvenih blogov

Tale zapis bo gotovo zanimiv tudi za mikrobiološko srenjo.

Revija Archaea v odprtem dostopu

Archaea je vrstniško ocenjevana (“peer-reviewed”) odprtodostopna revija, ki jo izdaja založniška hiša Hindawi. Objavljajo izvirne znanstvene prispevke, kot tudi pregledne članke, ki obravnavajo vse vidike raziskav arhej, vključno z bioinformatiko, biotehnologijo, okoljsko tematiko, encimologijo, genetiko, presnovo, molekularno biologijo, molekularno ekologijo, filogenijo in ultrastrukturo.

Prihodnost genskega sekvenciranja

Kako vidi prihodnost genske analitike Jay Flatley, predsednik in predstojnik podjetja Illumina, lahko preberemo v temle intervjuju. Illumina je z več kot 60% svetovnega tržnega deleža v segmentu opreme za sekvenciranje brez dvoma vodilno podjetje, ki trenutno tudi določa cene storitev v tem področju z eksplozivno rastjo.

Preklic pandemije H1N1

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je preklicala pandemijo H1N1. Od številnih pomislekov, ki jih je sama razglasitev izzvala, je ugasnil le del. Nekatere dileme načenja v svoji razpravi bloger  Vincent, večina pa jih bo najbrž še dolgo polnila bloge in kolumne v postpandemičnem obdobju. 

Nasveti za bodoče znanstveni(k)ce

Simpatične in koristne napotke vam, ki se odločate za pot v znanost, ponuja bloger Ethan Siegel v zapisu Advice for Young Aspiring Scientists. Koristni bodo, za katerokoli strokovno kariero se že odločate, npr. tudi za biološke vede, čeprav je avtor astrofizik. In veliko nasvetov in razlogov za motivacijo dodajajo tudi komentatorji tega zapisa. Vsekakor vredno branja.

Vakcina proti gripi za cepilno sezono 2010/2011

FDA je objavila seve virusov vsebovanih v vakcini proti sezonski gripi, ki jo bodo pričeli pripravljati za cepilno sezono 2010/2011. Vakcina bo vsebovala viruse podobne trem sevom:

• A/California/7/09 (H1N1) (sev pandemične influence iz leta 2009),
• A/Perth /16/2009 (H3N2)
• B/Brisbane/60/2008.

Zaenkrat je predvidenih šest proizvajalcev vakcine: CSL Limited, Novartis Vaccines and Diagnostics, Glaxo Smith Kline Biologicals, ID Biomedical Corporation, MedImmune Vaccines Inc., in Sanofi Pasteur Inc.

Sledovi mononegavirusov v živalskih genomih

Kot lahko preberemo v prilogi Science Now, raziskovalci iz okolja univerze Princeton sporočajo zanimivo in v marsičem presenetljivo najdbo. Virusi, ki povzročajo hemoragične mrzlice npr. Ebola in Marburg, naj bi bili vključeni v genome nekaterih sesalcev že nekaj deset milijonov let. Viruse iz družin Filovirideae in Bornaviridae, čeprav so RNA virusi in se težje preoblikujejo v DNK molekule, ki se nato lahko vključujejo v živalski genom, so našli pri številnih živalskih organizmih, npr. pri človeku, ribah in drugih vretenčarjih. Njihova funkcija sicer ni znana, ker pa so se uspeli ohraniti skozi milijone leto evolucije, raziskovalci sklepajo, da so najbrž na nek način koristni nosilcu.