Dajmo znanstvene dosežke na wikipedijo

Po prebiranju zapisa na Bengtssonovem blogu si prav lahko predstavljam ustvarjanje nove scene znanstvene žurnalistike o kateri govori. Ko se povežeta ideji odprtega dostopa in vsedostopne wikipedije. Ko bodo znanstvene revije avtorju omogočile (ali pa celo od njega zahtevale), da bo vzporedno z originalnim znanstvenim člankom pripravil tudi članek formatiran za objavo v wikipediji, ki pa bo prav tako recenziran z vrstniško oceno (peer review) in bo namenjen predstavitvi znanstvenega prispevka širši javnosti. Kje so koristi? Najprej v javnem dostopu do informacije v poljudnejši formulaciji vendar še vedno z neokrnjeno kompetenco. In s tem se okrepi položaj wikipedije kot ključnega globalnega portala relevantnega znanja, ki je zaradi učinkovite povezanosti z najpomembnejšimi spletnimi iskalniki tudi široko uporaben in uporabljan. Avtor ponudi svoje vedenje v odprt dostop in s tem poveča svojo prepoznavnost in pridobi povratno korist opaženosti v znanstveni srenji. Ker je mogoče pričakovati, da se bo slej ko prej to tudi vključevalo v sisteme ocenjevanja vplivnosti, se krog interesov avtorja, financerja raziskave, publicista in javnosti smiselno zaključi.

Ameriško Vrhovno sodišče o GSO

Ameriško Vrhovno sodišče (U.S. SC) je prvič v svoji zgodovini razsojalo v zadevi, ki zadeva genetsko spremenjene rastline. Zavrnilo je razsodbo nižjega sodišča, ki je prepovedalo sejanje Monsantove lucerne, spremenjene tako, da je odporna na herbicid Roundup. Kalifornijsko sodišče je namreč leta 2007 razsodilo, da je kmetijsko ministrstvo izdalo dovoljenje za komercialno rabo genetsko spremenjene lucerne brez ustrezne presoje vpliva na okolje, kot to zahteva zvezna zakonodaja in odredilo splošno prepoved uporabe. Zagovorniki GSO so z odločitvijo SC zadovoljni, čeprav menijo da na na sam primer ne bo imela posebnega, zlasti ne takojšnjega učinka, bo pa imela dolgoročen vpliv na podobne sodne postopke.

Letošnja ASMCUE

Konferenca ASMCUE je vsakoletna prireditev Ameriškega mikrobiološkega društva (ASM) na temo predstavitve aktualnih znanstvenih dosežkov in učinkovitih učnih strategij v mikrobiologiji. Običajna se je udeleži okoli 300 mikrobiologov, ki so povezani z izobraževanjem v stroki. Letošnji sestanek je bil med 20. in 23. majem v San Diegu. Na zame priljubljenem blogu Small Things Considered, ki ga ureja Elio Schaechter, v gostujočem zapisu o obisku te konference simpatično piše Amy Cheng Vollmer.    

Bonnie Bassler prisluškuje bakterijam

Sporazumevanje med bakterijami, s strokovnim imenom “zaznavanje celične gostote” (angl. “quorum sensing”) je še vedno med najbolj nenavadnimi pojavi pri enoceličnih organizmih. Temu fenomenu se že leta posveča profesorica dr. Bonnie Bassler iz Univerze Princeton o čemer sem pisal tudi že na tem blogu. Na portalu Life Science je nedavno objavljen prispevek, ki v razumljivem jeziku seznani bralca  z nekaterimi aktualnimi poudarki o tej temi.

O mikrobioti podzemlja in o “mikrobioti” nasploh

Pa nam je ušla priložnost (ali pa morda ne…), da bi izkoristili naše kraško podzemlje in ga preučili še v vidikih njegove mikrobiote. Vas je pojem »mikrobiota« presenetil; o tem poklepetamo še na koncu. Zdaj pa o tem, zakaj sem v ta zapis vpletel naš Kras. Namreč na novičarskem spletu Asu News sem našel zanimivo vest o tem, kako so se na Univerzi v Arizoni odločili, da raziščejo ali mikroorganizmi v podzemlju pomagajo pri oblikovanju jamskih stalagmitnih in stalaktitnih struktur. Raziskavo financira NSF in škoda, da naš ARRS nima takšnih ambicij. Morda pa še le ni vse zamujeno, morda fantje in dekleta iz Phoenixa le ne bodo odkrili vseh skrivnosti. Morda so vmes takšne, v katerih je naš Kras vendarle unikaten, tako kot je izbor tega slovenskega imena unikatna oznaka za ves svetovni kraški svet. Za takšno ekskluzivo se pač splača potruditi.

Zdaj pa še o »mikrobioti«. Vse več slovenskih mikrobiologov se ogreva za prenos tega pojma iz angleškega jezikovnega okolja tudi v naš jezik. V angleščini najdemo dve rabi, ena je edninska, »microbiota« in pomeni skupnost mikroorganizmov v določenem okolju. Druga prvotnejša, danes redkejša pa je množinska in kot sinonim nadomešča pojem »mikroorganizem«, torej »different microbiota« = različni mikroorganizmi. In kako je pri nas? Pojem »mikrobiota« naj bi prav tako zasedel obe pojmovni niši, kot npr. v angleščini. Pa se najprej še pomudimo pri etimologiji: pojem je sestavljena iz dveh delov. »mikro« in »biot(a)«. O vseh pojmovnih povezavah s predpono »mikro« ne velja izgubljati besed, podredna zloženka zajema vse, kar je majhno. Pojmov »biot« ali »biota« pa ne najdemo ne v SSKJ in ne v SP. Pa uporabimo najdi.si in …veliko zadetkov! Pojme »biot(a)« najdemo v različnih rabah, vedno pa v neki povezavi z življenjem. Kaj pa geslo »mikrobiot«? V eSlovarju najdemo pojem »mikrobiot« = mikroskopska flora in favna določenega predela. In pojem najdemo še v slovenskem medicinskem e-slovarju: mikrobiót -a m organizem kot sestavni del mikroflore in mikrofavne. To pa ni pojem, kot bi ga radi uporabljali mikrobiologi za poimenovanje mikrobne združbe na neki lokaciji. Vsaj tako sem razumel, da predlagatelji želijo uporabljati za ekološki pojem obliko »mikrobiota« (edn., ž.sp.), namreč kot sinonim za neustrezno sintagmo »mikrobna flora«. Tako rabo razkriva tudi iskanje na spletu. Vendar tu naletimo še na dodatno težavo. Botaniki to besedo uporabljajo za slovensko obče ime za rastlino Microbiota decussata. Kako naprej; mislim, da bi bila koristna še beseda jezikoslovcev!

Avtizem in črevesni mikroorganizmi

Presenetljiv je članek v New Scientistu, ko pravi, da naj bi pri otrocih z avtizmom ugotovili v urinu poseben kemijski profil, ki bi ga bilo mogoče celo uporabiti kot morebiten zgodnji diagnostični test. Značilna kemijska slika naj bi bila povezana s specifično črevesno mikrobno združbo, ki jo ugotavljajo pri otrocih z avtizmom in ponuja se razlaga, da naj bi črevesni mikroorganizmi bili celo vzrok za nastanek avtizma. Predvsem naj bi bila bakterijska skupina klostridijev tista, ki bi naj s svojimi presnovnimi produkti vplivala na možganski razvoj.